Treningi in tekme

Veliko otrok trenira kakšen šport in to pomeni treninge med tednom in tekme ob koncih tedna. Tudi pri nas ni nič drugače, sedaj tovrsten urnik izvajata še najmlajša dva. Še sreča, da mestni avtobus pripelje tudi v našo vas in tako marsikatero vožnjo lahko opravijo z avtobusom. Straši se menjamo pri prevozih: enkrat eden, drugič drugi. Ni lepšega kot čakati na konec tedna, ki je po možnosti sončen in snežen, otrok pa ima tekmo.

Trenutno trenirata košarko in odbojko, več let pa smo bili tudi v nogometnih vodah. Moram reči, da je nabor staršev, otrok in trenerjev v vsakem od teh športov različen. Povsod opozarjajo na športni odnos navijačev, staršev do vseh ekip, športno obnašanje in podobno, pa so vendarle razlike. Na nogometnih tekmah sem doživela kar nekajkrat, da je sodnik prekinil in predčasno končal tekmo, ker so se ljudje v publiki obnašali nekorektno, nesramno. Sodniki so večinoma mladi fantiči, študenti, ki so zaključili aktivno igranje in sedaj sodijo. So tudi starejši, veliko pa je takšnih mladeničev. Pri nogometu morajo požreti največ psovk, pripomb, norčevanj in pripomb publike. Pri košarki je tega že precej manj, pri odbojki pa še manj. Bolj ko je šport množičen, nižja je kultura obnašanja publike in bolj je vse skupaj lahko komično, včasih tudi žalostno. Pogosto otroci igrajo tisti šport, ki so ga igrali starši, in tako so na košarkarski tribuni starši večjih postav, ki so bili včasih aktivni košarkarji, pri nogometaših pa je bila moja izkušnja takšna, da so bili starši pogosto bolj televizijski športniki. Včasih je prav smešno, napotke za igro daje trener, nič manj agilno in glasno pa otroku sugerira igro starš s tribune. Duh navijaštva se prenaša v celotno zgodbo tekmovanj in treningov. Ko se je poškodoval deček in je moral zapustiti igrišče, so mu s tribune ploskali, za hrabrost. Nekje je starš fantu, ki ga je nenamerno poškodoval, rekel, dobro si ga, tako nadaljuj.

Trenerji imajo tudi vsak svoj stil vodenja tekem. Nekateri so bolj mirni, drugi grozijo, ustrahujejo in se predvsem derejo. Trener ima pomembno vlogo v odraščanju otroka. Kar smo doživeli v mladosti, to dajemo naprej. Včasih se doma veliko pogovarjamo, naj to vpitje preslišijo in ne jemljejo tako osebno.

Na koncu je najpomembnejše, da so otroci v gibanju, da imajo družbo, ki se ukvarja tudi s športom. Cilje imajo vsi precej visoke. Mladim košarkarjem je cilj obljubljena Amerika, ker naš zvezdnik Luka blesti in je kot magnet za mlado in staro. V mali deželi je nabor igralcev manjši in s tistimi delajo bolj intenzivno, tekmovalno.

Marsikomu se pri 15 letih aktiven trening upre. Večina otrok in staršev pa je najbolj zadovoljna, da so otroci zaposleni in aktivni, četudi nam prevozi na treninge vzamejo veliko časa in veliko sončnih koncev tedna preživimo na tribunah. Vse za otroke, seveda ...