Savate klub Gorenjska trenutno šteje deset članov, ki se redno udeležujejo državnih, evropskih, svetovnih in drugih odprtih prvenstev. / Foto: Tina Dokl

Savate prva borilna vadba v Sloveniji

Savate oziroma francoski boks je stara tradicionalna evropska borilna veščina, ki je nastala v Franciji in se razvila v šport vzporedno z razvojem angleškega boksa. Lansko leto je Savate zveza Slovenije obeležila petnajst let delovanja, v njenem okviru pa že osem let deluje tudi Savate klub Gorenjska.

Za prvega Slovenca, ki je predstavil veščino savate slovenski javnosti, velja Bojan Drenik. Aktiven je bil kot prosvetni delavec, publicist, deloval je kot načelnik ljubljanskega Sokola. Živel naj bi na Rožniku, od koder je dosegal različne lokacije svojega delovanja, med drugim Škofjo Loko, Domžale in Jesenice.

Šenčur – Prvo savate društvo so že leta 1863, samo petdeset let po razpadu Napoleonovih Ilirskih provinc, ustanovili slovenski Sokoli. V takratni prestolnici provinc Ljubljani bi savate najverjetneje lahko vadili francoski vojaki. Za prvega Slovenca, ki je predstavil veščino savate slovenski javnosti, velja Bojan Drenik. Aktiven je bil kot prosvetni delavec, publicist, deloval je kot načelnik ljubljanskega Sokola. Živel naj bi na Rožniku, od koder je dosegal različne lokacije svojega delovanja, med drugim Škofjo Loko, Domžale in Jesenice.

Pestenje in borenje z dolgo palico

Ob pomoči Škofjeloškega muzeja, NUK in profesorjev s Fakultete za šport je Savate zveza Slovenije ob 15-letnici delovanja predstavila ljubljanskega Sokola Bojana Drenika kot avtorja ene prvih borilnih knjig v Sloveniji, namenjene trenerjem. V knjižnem delu Pestenje in borenje z dolgo palico je avtor podal natančne popise tehnik brc in udarcev. Predsednik zveze Jurij Obreza pojasni, da to še ni bil savate v modernizirani športni obliki, kot ga poznamo danes. »Je bil pa dovolj karakterističen in prepoznaven z vsemi potrebnimi elementi in tehnikami, ki so še danes v uporabi na mednarodnih tekmovališčih. V primeru pugilističnih tehnik ne gre za kontinuirani boks, pač pa lahko kontaktno enotočkovno borjenje s prekinitvijo in naznanilom zadetka med vadbencema. Zanimivo je tudi, da so francoski boks Sokoli imenovali pestenje, izraz, ki ga ni več v slovenskem besednjaku.« Delo Bojana Drenika je Savate zveza Slovenije lansko leto digitalizirala v NUK, in sicer z namenom osvetliti sokolsko borilstvo, in jo ponudila trenerskemu kadru v primerjavo z današnjimi sodobnimi tehnikami savate. »To delo pa zagotovo uvršča slovenski sokolski savate med prve borilne vadbe v Sloveniji, ki se vsaj šestdeset let pred prihodom prvih azijskih borilnih veščin, karateja ter juda, vpiše v slovensko športno zgodovino,« pravi Jurij Obreza.

Savate klub Gorenjska

Prva borilna vadba v Sloveniji je v sodobni inačici razširjena tudi na Gorenjskem, kjer v okviru Savate zveze Slovenije v Šenčurju deluje Savate klub Gorenjska. Predsednik Mitja Luznar pojasni, da je savate borba, ki zahteva razmišljanje o morebitnih reakcijah nasprotnika in naših odgovorih nanje, zato bistri tudi misli in um. »Poleg tega, da odlično razgibamo telo, obenem izboljšamo koordinacijo zgodnjih in spodnjih okončin. Pri nožnih brcah francoskega boksa je dovoljena uporaba stopal brez golenic in kolen. Dinamična borba lahkih kontaktov tako ves čas poteka na največji možni razdalji in posledično redko prihaja do klinča. Ročna tehnika je klasična boksarska, ključne so tekoče izpeljave, igrivo gibanje in razvijanje taktike, s katero izigramo nasprotnikovo obrambo,« pove Luznar in doda: »Savate je primeren za vse starostne skupine, moške in ženske. Predhodno znanje ni potrebno niti moč ali kondicija, saj vse to pridobimo na treningih, ki potekajo trikrat na teden v šenčurski športni dvorani.«