Niso vse dobre za stik z živili
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so testirali papirnate brisače in njihovo uporabo v različne namene. Od devetih vzorcev so le štirje prejeli oceno dobro, dva povprečno in kar trije pomanjkljivo.
Na ZPS svetujejo, naj bo kuhinjska brisača iz nerecikliranega papirja, saj boste s tem zmanjšali možnost prenosa nečistoč (optičnih belil) na živila. Brisač ne uporabljate za zavijanje hrane za daljši čas, saj so na kar nekaj vzorcih odkrili povečano število bakterij. Kuhinjske papirnate brisače sodijo med biološke odpadke. Če je le možno, se izognite uporabi papirnatih kuhinjskih brisač in raje uporabite krpe in brisače iz blaga.
Ljubljana – Vse testirane brisače so bile zgledno vpojne, prav tako ni bilo težav s pretržno silo, štirje vzorci pa so bili manj primerni za brisanje gladkih površin, saj so za njimi ostajali drobni ostanki. Bistveno bolj kritična sta bila vzroka za slabo oceno pri pomanjkljivo ocenjenih vzorcih, saj so ti izločali optična belila ali imeli slabe mikrobiološke značilnosti. Za testirane kuhinjske brisače so na ZPS odšteli med 1,69 in 3,29 evra na paket (različno število zavitkov in posameznih brisač), cena za sto brisač pa je bila med 0,37 in 1,83 evra.
Kot so poudarili na ZPS, je na trgu kar nekaj brisač, ki naj bi jih uporabljali zgolj za določeno opravilo, na primer za čiščenje stekel ali pivnanje oziroma zavijanje prehranskih izdelkov. A tudi te brisače, ko so enkrat postavljene v kuhinji, potrošniki uporabljajo za vse mogoče namene. »Štirje vključeni vzorci imajo na embalaži oznako, da je izdelek primeren za stik s hrano, a tudi na nekaterih drugih vzorcih slike na embalaži nakazujejo, da gre za izdelek, ki ga lahko uporabljamo v stiku s hrano. Prav tako menimo, da potrošniki ob nakupu kuhinjskih brisač ne razmišljajo o tem, da morda niso primerne za vpijanje maščobe ali celo zavijanje živil. Ne nazadnje jih uporabljamo v kuhinji, zato smo enako obravnavali vse vzorce, ne glede na oznake na embalaži,« je pojasnil Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS, in dodal: »V laboratoriju smo najprej izmerili fluorescenco, ki nastane zaradi optičnih belil. Vsebujejo jih predvsem reciklirane brisače, ki so izdelane iz odpadnega papirja, med drugim tudi takšnega, ki vsebuje belila. Fluorescenca sama po sebi ni nič nevarnega ali nenavadnega, a le če se med uporabo ne prenaša na materiale, s katerimi je brisača v stiku – a test je pokazal, da se pri nekaterih brisačah ta optična belila izločajo. To smo zaznali le pri nekaterih brisačah iz recikliranega papirja.« Na ZPS so prepričani, da potrošniki na ta način po nepotrebnem prihajajo v stik s kemikalijami. Pod drobnogled so vzeli tudi mikrobiološke značilnosti. Nekateri rezultati so precej skrb vzbujajoči, saj večje število bakterij bistveno poveča možnost, da so med njimi tudi patogene bakterije.
V zvezi z uporabo papirnatih kuhinjskih brisač za čiščenje steklenih površin pa so štirje vzorci dobili najvišjo oceno in trije najnižjo. S slednjimi bo verjetno treba več truda, da boste odstranili drobne ostanke brisače.