Za Triglavski narodni park dobili evropski denar
Evropski denar za izboljšanje stanja nekaterih vrst in habitatov v Triglavskem narodnem parku
V projektu bodo sodelovali Javni zavod Triglavski narodni park, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.
Kranj – Evropske evre bo po odločitvi vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dobil projekt Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku – Vrh Julijcev. Projekt bo prejel slabih 3,7 milijona evrov, od tega 2,9 milijona iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
»Namen projekta je vzpostaviti primerne pogoje za dolgoročno ohranitev osmih kvalifikacijskih vrst in štirih habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Triglavskem narodnem parku, in sicer z varstvenimi ukrepi izločitve ali vsaj omilitve ključnih znanih pritiskov nanje. Med drugim bodo projektni partnerji uveljavili mirna območja, poskrbeli za uravnavanje prometne obremenitve na Pokljuki, posadili prehransko ugodne rastlinske vrste in izvedli določene aktivnosti na območju Dvojnega jezera,« sporočajo z vladne službe. Poleg neposrednih učinkov pri upravljanju območij Natura 2000 bodo načrtovane projektne aktivnosti vzajemno prispevale tudi k področjem varstva kulturne dediščine, turizma (interpretacija varstva narave, usmerjanje obiskovanja, promocija), gozdarstva in kmetijstva v narodnem parku.
Za natančnejša pojasnila o namenu evropskih evrov smo se obrnili na ministrstvo za okolje. »Z različnimi ukrepi se bo neposredno izboljšalo stanje habitatov na 303 hektarjih površine. Projektne aktivnosti bodo v TNP izboljšale stanje osmih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.)). Stanje naštetih vrst in habitatnih tipov je trenutno ocenjeno kot neugodno ali celo slabo,« razložijo na ministrstvu. »V projektu se bodo na z obiskom najbolj izpostavljenih predelih (na primer Pokljuka, Mangartsko sedlo, okolica Triglava) uveljavila mirna območja za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja. Na vseh mirnih območjih bo poostren nadzor z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. Na Pokljuki bodo izvedeni ukrepi za zmanjšanje prometne obremenitve, denimo prilagojeno zimsko vzdrževanje cest, vzpostavitev hitrostne omejitve, uvedba sezonske avtobusne linije. Stanje traviščnih habitatnih tipov, kotorne in alpske možine se bo izboljšalo z odstranitvijo lesne zarasti, ki je posledica opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti v alpskem prostoru. Primeren gozdni habitat za divjega petelina in gozdnega jereba bo vzpostavljen z ukrepi svetlitvene sečnje in sadnje za vrsti prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst, za triprstega detla pa z izključitvijo gozdov iz gospodarjenja, kar bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino odmrlega drevja.«