Španski kolonialni imperij

Devetega januarja leta 1899 se je Španija s podpisom mirovnega sporazuma z ZDA v Parizu odpovedala svojim kolonijam – Kubi, Filipinom in Portoriku. Tako je izginila ena od takratnih svetovnih velesil oziroma španski kolonialni imperij.

Španija je postala evropska in svetovna velesila, ko sta leta 1479 s poroko združila svoji kraljestvi na Iberskem polotoku Ferdinand II. Aragonski in Izabela Kastiljska. Pod njuno vladavino je začel nastajati velikanski čezmorski kolonialni imperij. Pod njunima naslednikoma Karlom V. in Filipom II. pa je doživela Španija svojo zlato dobo. Španski kolonialni imperij je obsegal tudi Kanarske otoke, večino Zahodnoindijskih otokov, vso Srednjo Ameriko, velike dele Južne Amerike in Filipine. Osnove tega imperija je položil Krištof Kolumb med letoma 1492 in 1504, ko je iskal zahodno morsko pot na Orient. Sledili so mu konkvistadorji, ki so nasilno kolonizirali Mehiko, Peru in druge pokrajine. Zaradi zlata in srebra iz novega sveta je bila Španija pod Karlom V. v začetku 16. stoletja najbogatejša država na svetu.

V začetku 19. stoletja je Španija zaradi Napoleonovih vojn izgubila stik s kolonijami v Južni Ameriki in na Pacifiku. Špansko-južnoameriške vojne so pripeljale do ustanovitve Argentine, Bolivije, Peruja, Venezuele in Mehike. Tako je dobila Španija v Evropi, ki se je sicer hitro industrializirala, položaj obrobne nerazvite države.

Vso drugo polovico 19. stoletja so živele ZDA po doktrini, ki jo je razglasil njihov predsednik Monroe: Ameriko Američanom! V začetku so se zanimali samo za svojo državo, kasneje pa so načelo prenesli tudi na Južno Ameriko. Ko se je Španija zapletla v spor s svojimi južnoameriškimi kolonijami, so ji ZDA napovedale vojno.

Povod za vojno napoved je bila eksplozija na ameriški vojni ladji Maine v havanskem pristanišču. Vzroki so bili globlji. ZDA so že leta 1849 ponudile Španiji sto milijonov dolarjev za Kubo. Španija je ponudbo odklonila, ZDA pa so začele na Kubi nastopati s svojim kapitalom in že čez deset let so popolnoma obvladovale kubansko gospodarstvo.

Kuba je skozi zgodovino močno vplivala na razvoj ZDA. Ko je leta 1895 prišlo do kubanskega upora, je to škodovalo tudi Američanom. Dobički so se razpolovili in zato so bančniki in gospodarstveniki zahtevali vojaško intervencijo, ki se je končala z umikom Špancev iz svojih kolonij v Južni Ameriki.

Pregovori in reki

Češki pregovor: Če dneva ne ujameš za roge, ga tudi za rep ne boš.

Nemški pregovor: Lep dan se že zjutraj začne.

Ruski pregovor: Z razmišljanjem ne boš premaknil kamna s poti.

Finski pregovor: Ko bog dušo vzame, pripelje hudič dediče.

Smeh ni greh

Žena možu: »Predlagam, da si vse odločitve deliva. Kadar bova enotna, bo obveljala tvoja, kadar ne, pa moja.«

Policist ponoči opazi sumljivega moškega, ki se po vseh štirih plazi po ulici. »Ste kaj izgubili?« »Hik, sem. Ravnotežje.«

Dekle fantu: »Za novo leto ti želim vse tisto, kar želiš ti meni.« Fant: »Sram te bodi!«