Onesnažen zrak kot hud zdravstveni problem

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na povišano onesnaženost zraka med kurilno sezono. Onesnaženi zrak škodljivo vpliva na naše zdravje.

Kranj – Eden najbolj razširjenih problemov onesnaženosti okolja je zagotovo onesnažen zrak, ki je po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razlog za nastanek številnih bolezni, obenem pa skrajšuje življenjsko dobo ljudi. V času kurilne sezone je zrak še posebno onesnažen, pri čemer so najbolj problematični delci PM – mešanica trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Glavna sestavina delcev je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so denimo strupene kovine, organske spojine in podobno. Delci so različno veliki, večkrat nevidni prostemu očesu – in prav od njihove velikosti je odvisno, ali bodo prodrli v naša dihala in nato naprej v kri. Dlje kot prodrejo v naše telo, večjo škodo lahko povzročijo. Najpogosteje povzročajo vnetja. Z vdihavanjem pridejo v pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri, s krvjo pa tudi v srce, jetra, ledvice in celo v možgane. Povzročajo tudi vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme, pri dolgotrajnem delovanju pa lahko vodijo do sprememb v krvi in ožilju, kar poveča možnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delci so tudi rakotvorni, saj je njihov nastanek posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), ki sodijo v prvo skupino rakotvornih snovi in dokazano povzročajo raka. V zadnjem času odkrivajo tudi povezavo med delci in nekaterimi nevrološkimi boleznimi, celo sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo na celotno telo, najbolj pa ogrožajo bolnike s srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi, starejše ljudi, majhne otroke, sladkorne bolnike ter zdrave odrasle, ki so intenzivno fizično aktivni na prostem zaradi poklica in športa.

Kaj lahko storimo v času povišanja ravni delcev PM v zraku? NIJZ svetuje zmanjšano fizično aktivnost na prostem, še posebej pri osebah, ki že imajo težave z dihali, srcem in ožiljem. Skupaj z Agencijo Republike Slovenije za okolje sta pripravila stopenjske napovedi onesnaženosti zraka, pri čemer so za vsako stopnjo onesnaženosti zapisana navodila za ravnanje in zdravstveni ukrepi.

V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da smo za boljši zrak odgovorni vsi – država pa tudi njeni prebivalci, ki z odgovornim ravnanjem lahko veliko prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Med takšna ravnanja sodijo uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, ogrevanje s centralnim daljinskim sistemom, na plin in s pomočjo toplotne črpalke ter vzdrževanje kurilnih naprav. Če uporabljamo les, priporočajo uporabo kakovostnih, čistih in pravilno posušenih drv ali druge oblike lesne mase. Kurjenje onesnaženega, lakiranega in barvnega odpadnega lesa, plastike, tekstila in smeti je zelo škodljivo, saj se s tem sproščajo v zrak tudi strupene snovi.