Pohodniki TD Šenčur po Jakobovi poti pred Jakobovo cerkvijo v Ribnem / Foto: Franci Erzin

Po Jakobovi poti v Kompostelo

Marsikateri sprehajalec po Šenčurju in okoliških krajih se sprašuje o pomenu oznak, školjk ali rumenih puščic ob poteh. Gre za Jakobovo pot oz. slovenski camino – vse te poti vodijo h končnemu cilju v špansko romarsko središče Santiago de Compostela.

Šenčur – Pohodniki pri Turističnem društvu v Šenčurju že nekaj let hodijo po Jakobovih poteh. Prehodili so že Jakobovo pot od hrvaške meje čez Dolenjsko, Ljubljano do cerkve sv. Jakoba v Trstu, zaključili pa so tudi ogrsko vejo Jakobove poti vse od madžarske meje pa do Ljubljane. Začeli so po višarski ali gorenjski veji iz Ljubljane čez Polhograjske dolomite, škofjeloško-kranjsko pogorje, po Deželi do Bleda in oktobra letošnjo zadnjo etapo po dolini Radovne do Mojstrane. Drugo leto nadaljujejo po zgornji Gorenjski do slovensko-italijanske meje ter skozi Trbiž na Višarje.

Lani pa so jakobčki, kot kličejo pohodnike in romarje po Jakobovi poti, dobili različico poti, poimenovano kar šenčurska veja, saj vodi tudi skozi šenčursko občino. Pri cerkvi sv. Jakoba Na gmajni v Hrašah se odcepi od ogrske veje in skozi trbojske gozdove vodi do Voklega in naprej čez most vzdihljajev – še povsem sveži kolesarski most čez gorenjsko avtocesto – skozi Šenčur, Srednjo vas, Luže in Olševek ter naprej do Preddvora. Povzpne se na Jakoba nad Preddvorom in nadaljuje po vaseh pod Storžičem in po delu Poti treh zvonov skozi Udin boršt v Križe. Preči Tržiško Bistrico in se pri Kovorju usmeri po znani brezjanski romarski poti do Brezij, kjer se združi z višarsko ali gorenjsko vejo. Šenčursko različico Jakobove poti je predstavil vodja pohodov Franci Erzin, ki vse vljudno vabi v soboto, 19. januarja, na pohod po območju šenčurske občine od Hraš pri Smledniku do Preddvora. Seveda pa vabijo tudi na druge etape Jakobove poti ter ostale pohode, ki jih organizirata Turistično društvo Šenčur in Društvo upokojencev Šenčur.