Dan pred božičem leta 1963 je na Brniku pristalo prvo letalo. / Foto: arhiv Fraporta Slovenija

Obletnica prvega pristanka letala

Dan pred božičem, 24. decembra, je minilo petinpetdeset let, odkar je na brniškem letališču pristalo prvo letalo. Do danes so na letališču zabeležili skoraj triinštirideset milijonov potnikov.

Prvo letalo tipa DC 6B takratne Adrie Avioprometa (danes Adria Airways) je na novoodprtem letališču vzletelo, in po krajši krožni vožnji ponovno pristalo dan pred božičem leta 1963. Kot je takrat poročal Gorenjski glas, je dogodek pritegnil silno zanimanje tudi med lokalnim prebivalstvom – nekateri so prehodili tudi nekaj deset kilometrov, da so si ogledali prvi vzlet in pristanek letala, ki sta ga upravljala Karel Rankel in Ivan Krisovec, dogodku pa so prisostvovali tudi vodilni možje takratne slovenske politike.

Redni letalski promet je z brniškega letališča sicer stekel 9. januarja naslednje leto. Istega leta so začeli in tudi dokončali še drugo fazo gradnje letališča, med katero so vzletno-pristajalno stezo podaljšali na tri tisoč metrov ter povečali letališko ploščad.

Sedemdeseta leta so letališču prinesla plodovit razvoj

Leta 1968 so pod vodstvom takratnega direktorja Franca Severja - Frante, ki je na položaju ostal do leta 1981, začrtali novo strategijo razvoja, katere glavne smernice so bile vzpostavitev rednega domačega in mednarodnega prometa ter razvoj tovornega prometa in oblikovanje zbirnega centra zanj. Tako je brniško letališče vstopilo v plodovita sedemdeseta. Leta 1973 dobilo nov potniški terminal, tri leta kasneje pa tudi tovorni terminal, leta 1978 so rekonstruirali vzletno-pristajalno stezo ter odprli tudi interkontinentalne lete z New Yorkom. Po razcvetu letališča v sedemdesetih je osemdeseta zaznamovala gospodarska kriza doma in v svetu, kar je vplivalo tudi na razvoj letališča.

Začetek devetdesetih zaznamoval napad jugoslovanskih letal

Najbolj turbulentno obdobje v več kot polstoletni zgodovini najpomembnejšega slovenskega letališča je nastopilo v času osamosvajanja. Dne 26. junija 1991 ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo. Dva dni kasneje sta letali jugoslovanskega vojnega letalstva napadli štiri Adriina letala in letališke stavbe ter jih močno poškodovala. Adria je polete preusmerila na zagrebško letališče, med zaporami, ki so v prihodnjih mesecih še sledile, pa se je še trikrat selila v bližnji Celovec in nadaljevala z okrnjenim programom letenja.

Zapore so na letališču izrabili za obnovo letališke ploščadi ter uvajanje informacijske tehnologije, preplastili so tudi vzletno pristajalno stezo ter v letih 1992 in 1993 razširili potniški terminal, postavili so tudi sodobni radar za precizno pristajanje.

Leta 2003 so začeli graditi hangar za splošno letalstvo in uredili ploščad za splošno letalstvo, leto kasneje pa je prek letališča prvič potovalo več kot milijon potnikov. V prihodnjih letih so na območju letališča zgradili parkirno hišo s poslovnim prizidkom, razširili glavno ploščad za letala, leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Dve leti kasneje je gospodarska kriza zarezala tudi v promet na letališču. Trend upadanja prometa so uspeli obrniti šele leta 2013, leto kasneje pa je takratni upravljavec Aerodrom Ljubljana podpisal pogodbo o prodaji družbe, ki je leto kasneje prešla v roke Fraporta AG, ki pod imenom Fraport Slovenija danes upravlja letališče.

Letališče danes: rast prometa in infrastrukturni projekti

V zadnjih letih na valu gospodarske konjunkture letališče beleži novo obdobje rasti. Rekord iz leta 2017 je bil z več kot 1,8 milijona prepeljanih potnikov lani znova presežen, kar brniško letališče umešča med najhitreje rastoča v tem delu Evrope. K rasti v največji meri prispeva uvedba novih linij, predvsem nizkocenovnih letalskih družb, ter prestrukturiranje letov Adrie Airways.

Medtem pa se na letališču pripravljajo na nove infrastrukturne projekte. Že v začetku lanskega leta je bila odprta težko pričakovana obvozna cesta mimo letališča, ki je omogočila nadaljnjo širitev letališke poslovne cone, v prihajajočem letu pa bodo začeli gradnjo novega potniškega terminala, ki bo predvidoma dokončan leta 2020. Investicija je nujna, pravijo na Fraportu Slovenija, saj letališka infrastruktura v prometnih konicah ne sledi več porastu potnikov. Trenutne kapacitete omogočajo oskrbo šeststo potnikov na uro, z novim terminalom pa bi letališki delavci lahko oskrbeli tudi do 1250 potnikov v eni uri.

Na Fraportu Slovenija ocenjujejo, da bo promet rasel tudi v prihodnje. Do leta 2025 pričakujejo 2,2 milijona potnikov letno in opravljenih štirideset tisoč premikov letal, tovorni promet pa naj bi po napovedih znašal 49 tisoč ton.