Janez Bratovž z novo knjigo

Ko bi lahko rekli, da gre za običajno kuharico – a ne moremo. Janez Bratovž, eden najbolj znanih, če ne kar najbolj znani slovenski kuharski chef, je povabil na predstavitev knjižne mojstrovine na skoraj tristo straneh. Štirideset receptov je »zapakiranih« v izjemno domiseln in lep knjižni okvir.

Ljubljana – V zadnjih dneh lanskega decembra nam je Janez Bratovž v svoji restavraciji JB v Ljubljani predstavil svojo drugo kuharsko knjigo, ki je precej več kot samo to. Luč sveta je ugledala po dveh letih, ideja pa se je dokončno izoblikovala ob kozarcu piva, kot izvemo.

O knjigi sta na Bratovževo pobudo glasneje začela razmišljati pravzaprav soseda, omenjeni chef in Noah Charney. Prvi je otroštvo preživel v Trzinu, danes pa živi v Porebru pri Kamniku; drugi pa je ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki živi z družino v Kamniku.

V knjigi poleg zapisanih receptov spoznamo najprej JB-ja (kot Janeza kličejo malodane vsi), potem sestavine, dobavitelje; posebne ljudi, ki skupaj z njim ustvarjajo končno zgodbo njegovih krožnikov, bi lahko rekli. Skozi fotografije portretov v igri senc in svetlobe, ki so delo slovenskega fotografa svetovnega slovesa Matjaža Tančiča, ter fotografije hrane, ki jih je ustvarila v iskanju dnevne svetlobe vešča Manca Jevšček, pa že omenjenih receptov Janeza Bratovža in pisano besedo Charneya, je tako nastala knjiga, ki se je nikoli ne naveličamo. Vedno nas preseneti, ponudi nekaj novega. Ko že mislimo, da tokrat smo jo pa res osvojili, nas odtenek na fotografiji, morda le beseda ali dve še enkrat opomnijo: knjiga z naslovom Janez Bratovž, JB restavracija ni samo zakladnica receptov izvrstnega slovenskega kuharskega mojstra, verjetno niti ni mišljena kot delo, ki ga vzljubimo na prvo žogo, temveč je preprosto poklon umetnosti, hrani, ljudem in pokrajini. Ima pa še dve zanimivi izjemnosti: JB je vse recepte, ki jih včasih ustvari z lahkoto, včasih pa tudi ne, saj meni, da na silo ne gre nič in da mora biti kuhar na trenutke resnično umetnik, dal v preizkušnjo trem damam, veščim kuhanja – damam, ki kuhajo s srcem, pove. Potem je upošteval njihove pripombe in poiskal odgovore na vprašanja, ki so se pojavila, ter naredil končne popravke. Tako so recepti uporabni, ne samo papirna mojstrovina vrhunskih kulinaričnih idej. Druga izjemnost knjige pa je v tem, da imajo prav vsi izvodi različne naslovnice – »popenzlane ročno«, kot se pošali Bratovž; in je tako vsaka knjiga zase unikat.

Oblikovalec knjige Žare Kerin je razmišljal, kako naj bo knjiga drugačna od prve; in s spoštovanjem do fotografij se je odločil, da jim ne bo delal konkurence z barvami in črkami, nepotrebnimi grafičnimi elementi. Odločil se je za minimalizem. »Knjiga je narejena od prve do zadnje strani v samo enem fontu, v eni debelini in eni velikosti fonta. Samo ena črka je kompletna knjiga in vsi poudarki, ki so potrebni, so narejeni samo z eno črno črto.«

Pisatelj Noah Charney je užival v sodelovanju z Bratovžem. Je pa to tudi eden najboljših načinov spoznavanja dežele: skozi dobavitelje, hrano in oči kuharskega mojstra, ki je v svojo deželo zaljubljen, še pove.