Od Vrbe do Beljaka

Zadnji letošnji izlet Gorenjskega glasa na Koroško smo obarvali adventno. Začeli smo ga v Vrbi ob Vrbskem jezeru, šli do Krke in ga končali v okrašenem Beljaku.

Letošnjo bogato bero izletov Gorenjskega glasa smo sredi meseca sklenili na Koroškem. Glede na čas smo ga obarvali adventno. Naša prva postaja je bila Vrba ali Velden po nemško, najbolj turistični kraj na obali Vrbskega jezera, kjer so se začeli ukvarjati s turizmom že v 18. stoletju, že leta 1853 pa je vozil po jezeru turistični parnik. Ustavili smo se pred najstarejšim hotelom v kraju, Schlosshotelom, in popili kavo v elitni igralniški kavarni. Vrba je namreč tudi za Slovence mikavno igralniško središče. Po južni obali jezera smo se peljali do Celovca, kjer nas je čakal zanimiv program. Najprej smo odšli na obisk Deželnega dvorca z dvorano grbov s 665 grbi deželnih stanov ter knežjim kamnom, na katerem so na Gosposvetskem polju ustoličevali koroške kneze. Sprehodili smo se po Celovcu, od Starega trga s staro mestno hišo, k hiši, kjer je med študijem prebival naš pesnik France Prešeren, do Novega trga z zmajem in kipom Marije Terezije. Trg se decembra spremeni v adventni sejem. Kosilo so nam pripravili naši prijatelji v Mohorjevi hiši, kjer nam jer direktor Franc Kelih povedal veliko zanimivega o najstarejši slovenski knjižni založbi, ki se danes ne ukvarja več le s knjigami, ampak ima pod svojo streho dvojezično šolo in vrtec, tiskarno, dijaški dom in knjigarno. Veseli smo bili darila: knjig iz bogate ponudbe Mohorjeve.

Obisk Krke ali Gurka po nemško na severovzhodni strani Gosposvetskega polja, kjer je slovenska svetnica Ema leta 1043 po smrti sinov in moža Viljema ustanovila ženski samostan, je bil za izletnike presenečenje. Toliko zanimivosti na enem kraju na Koroškem težko najdeš. Svetničin grob v kripti v gozdu stotih stebrov, velik prezbiterij, pozlačen oltar z 72 rezljanimi podobami in 82 angelskimi glavami, edinstvena prižnica, podobe iz Eminega življenja in zvon miru s slovenskim napisom. Pred vodom v cerkev je postavljen kip svetnice Eme. Adventno koroško pot smo po vožnji skozi Feldkirchen ali Trg po slovensko končali v praznično okrašenem drugem največjem koroškem mestu Beljaku. V tem prijaznem mestu je v 16. stoletju živel slavni zdravnik, naravoslovec in filozof Paracelsius. Na zgornjem delu Starega trga, nasproti Mestne hiše, kjer je čutiti najbolj adventno vzdušje, stoji cerkev svetega Jakoba s skoraj sto metrov visokim zvonikom, ki je najvišji na Koroškem. Posebnost trga je tudi sramotilni steber. Beljak je bil po drugi svetovni vojni zgrajen na novo. Zaradi pomembne strateške lege in prometnega vozlišča so ga zavezniki kar 37-krat bombardirali in skoraj popolnoma uničili. V mesto s skoraj 60.000 prebivalci prihajajo po različnih opravkih tudi Slovenci s sončne strani Karavank. Mnogi si v mestu ob Dravi tudi služijo kruh, v okoliških vaseh pa še slišimo slovensko besedo.