Sto dni Šarčeve vlade
V vladi Marjana Šarca, ki je oddelala svojih prvih sto dni, so se pohvalili, da so od besed takoj prešli k dejanjem. Državni zbor potrdil višjo minimalno plačo.
Prvih sto dni za oblikovanje smeri
Mineva sto dni, odkar je bila imenovana vlada, ki jo vodi premier Marjan Šarec in po najnovejših anketah uživa skoraj 50-odstotno podporo javnosti. »Sto dni je premalo za tektonske premike in strukturne spremembe, je pa dovolj za oblikovanje smeri,« so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, ki je ob tej priložnosti pripravil tudi podrobnejši pregled dosedanjega dela. Tako so se pohvalili, da je vlada ob nastopu mandata takoj prešla od besed k dejanjem. »Ni se ukvarjala s preteklim stanjem in preteklimi rešitvami, temveč je takoj pristopila k reševanju nujnega in novega,« so poudarili. Prva prioriteta ostaja javnofinančno vzdržen proračun, so razložili, med prvimi ukrepi vlade pa so našteli zvišanje povprečnin za občine, dogovor s sindikati javnega sektorja, odpravo še zadnjih varčevalnih ukrepov na področju socialnih prejemkov, zvišanje minimalne plače s 638 evrov na 667 evrov neto z letom 2019 in na 700 evrov v letu 2020, kar je državni zbor skupaj z novo formulo izračuna minimalne plače potrdil prejšnji teden. »Nesmotrno bi bilo pričakovati, da bo vlada v prvih sto dneh rešila problem čakalnih vrst v zdravstvu, je pa s prvim ukrepom že namenila 35 milijonov evrov in sledi jih še 100 milijonov za pospešitev hitrejšega ukrepanja,« so še dodali. Sestava vlade se je v tem času že spremenila; ministra za kohezijo Marka Bandellija iz Stranke Alenke Bratušek, ki ga je s položaja odnesla neprimerna komunikacija, je ta teden že zamenjal Iztok Purič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah neuspešno kandidiral za novega kranjskega župana.
Tožba zaradi Ljubljanske banke na ESČP
Z Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) so ta teden sporočili, da bo tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke (LB) obravnaval veliki senat sodišča v Strasbourgu. Slovenija je meddržavno tožbo na ESČP proti Hrvaški zaradi kršitve pravic LB pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij vložila 15. septembra 2016. Slovenija je namreč do zdaj zaznala 48 primerov sodnih postopkov na Hrvaškem, kjer so hrvaške oblasti na različne načine LB nezakonito preprečile, da bi izterjala svoje terjatve do hrvaških podjetij. V teh postopkih je namreč LB uspelo izterjati le za približno 330 evrov terjatev, po oceni Slovenije v njenem zahtevku za pravično zadoščenje pa je LB nastala škoda v višini 429,5 milijona evrov. Velik senat ESČP pa bo zdaj odločil tako o dopustnosti meddržavne tožbe kot o njeni vsebinski utemeljenosti.
Vasle novi guverner
Državni zbor je v sredo na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 28 proti za novega, petega guvernerja Banke Slovenije imenoval Boštjana Vasleta. Vasle bo na položaju nasledil Boštjana Jazbeca, ki je konec aprila odšel na vodstveno funkcijo v enotni odbor za reševanje v okviru bančne unije. Poleg Vasleta so se na zadnji razpis za guvernerja Banke Slovenije prijavili še štirje kandidati – Jože Damijan, Igor Masten, Tomaž Toplak in Eva Lorenčič. Predsednik Borut Pahor se je po temeljitem premisleku, več pogovorih in posvetovanjih s poslanskimi skupinami odločil, da državnemu zboru v izvolitev predlaga Vasleta, pri tem pa je, so pojasnili iz njegovega urada, v največji možni meri upošteval tudi želje in pričakovanja poslancev. Vasle je bil sicer dolga leta direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. »S sodelovanjem na številnih domačih in mednarodnih konferencah si je pridobil ugled neodvisnega strokovnjaka z osebno integriteto, ki svoje poglede oblikuje na podlagi argumentiranih stališč in analiz,« so Pahorjevo odločitev še utemeljili v predsednikovem uradu.
Ustavno sodišče: volilni okraji neustavni
Ustavno sodišče je pred dnevi ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Za razveljavitev člena se ustavno sodišče ni odločilo, ker bi bila s tem onemogočena izvedba morebitnih volitev. Četrti člen zakona o določitvi volilnih enot, ki določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji, je po mnenju ustavnih sodnikov neustaven, ker določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom zakona o volitvah v državni zbor. Razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev je namreč velika (tudi v razmerju več kot ena proti tri) in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.