Zdravnik mora imeti čas za pacienta, da je obravnava kakovostna. Zdravniki družinske medicine zato ne pristajajo več na način dela po principu tekočega traku. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa (Tina Dokl)

Zdravniki delajo v izrednih razmerah

Podpisanih šestinsedemdeset zdravnikov družinske medicine iz štirih gorenjskih zdravstvenih domov opozarja, da njihovo delovanje poteka v izrednih razmerah, zato v javnem pismu pristojnim podajajo zahteve in predloge rešitev. V nasprotnem, opozarjajo, sledi kolaps sistema.

Na ministrstvu za zdravje so povedali, da so javno pismo gorenjskih zdravnikov družinske medicine prejeli, niso nam pa včeraj do zaključka redakcije uspeli zagotoviti odgovora v zvezi s tem. Na ministrstvu imajo danes sklicano novinarsko konferenco na temo prioritet v zdravstvu v letu 2019, verjetno bo govora tudi o omenjeni temi, so še dejali.

Kranj – Zdravniki družinske medicine Zdravstvenega doma (ZD) Kranj, ZD Tržič, ZD Jesenice in ZD Škofja Loka so naslovili javno pismo v zvezi s problematiko preobremenitve v ambulantah družinske medicine na pristojno ministrstvo, zdravstveno zavarovalnico, zdravniško zbornico in širšo javnost. Podpisanih 76 zdravnikov družinske medicine opozarja, da njihovo delovanje poteka v izrednih razmerah, zato podajajo zahteve in predloge rešitev. Na to problematiko so z javnim pismom v začetku decembra že opozorili tudi njihovi kolegi iz ZD Maribor.

Podpisani zahtevajo takojšnjo ureditev razmer, da bo zdravnik končno imel čas za pacienta, kar v prvi vrsti vključuje predvsem administrativno razbremenitev, to je umik vseh nepotrebnih administrativnih del oziroma del, ki bi jih lahko opravljale druge službe. Kot utemeljujejo, pri trenutnem načinu dela po principu tekočega traku ni več mogoče zagotoviti dobre kakovosti obravnave pacientov. To močno kvari odnos med zdravniki in pacienti, ki imajo upravičeno pogosto občutek, da se jim zdravniki ne posvetijo dovolj. Poudarjajo, da so zdravniki izvedenci v diagnostiki in zdrav­ljenju bolezni, ne znajdejo pa se v vlogi administrativnih delavcev in zavarovalnih agentov. Zaradi izjemnega časovnega pritiska pri delu se objektivno povečuje verjetnost nastanka strokovnih napak, opozarjajo.

Zahtevajo, da jim ustanovitelji, nosilci zdravstvene politike in druge institucije s pristojnostmi na področju zdravstva zagotovijo razmere, v katerih bo družinska medicina postala privlačnejša za mlade kadre. Predlagajo, da imenovani nemudoma omogočijo ločitev družinske medicine od izvajanja drugih služb, kjer sta problematični predvsem izvajanje službe nujne medicinske pomoči in mrliško-pregledne službe. Zahtevi utemeljujejo s kritično potrebo, da se v sistem privabijo mladi zdravniki, ki se bodo z veseljem odločali za specializacijo iz družinske medicine. Družinska medicina nudi zdravniku nadvse pomembno vlogo v skupnosti in hkrati omogoča strokovno rast, ker lahko med drugim zdravnik v svoje delovanje vključuje delček vseh ostalih specializacij.

Zahtevajo tudi uvedbo izvajanja ambulantnega dela le enkrat tedensko v popoldanskem turnusu (namesto aktualnega dvakratnega), saj bi tako mladim kolegom z družinami omogočili lažjo prilagoditev družinskega življenja službenemu. In ne nazadnje zahtevajo uveljavitev standardov in normativov za delo zdravnikov v družinski medicini, zapisanih v kolektivni pogodbi, tudi v praksi.

Tak sistem zdravnika sili v tvegan položaj

Podpisniki javnega pisma zahteve utemeljujejo še s citatom pravnega svetovalca Praktikuma Gorazda Pereniča o delu zdravnikov družinske medicine na dveh deloviščih: »Skladno z ustavno določenimi temeljnimi pravicami ter določbami veljavne zakonodaje o zdravstvenem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in pacientovih pravicah namreč vsakomur pripadajo varne, kakovostne in dostopne zdravstvene storitve. Prekoračitev normativov in zahteve za delo na več delovnih mestih sočasno zato niso samo delovnopravno vprašanje, temveč tudi ali celo predvsem vprašanje dostopnosti kakovostnega in varnega zdravstva. Zdravnik družinske medicine, ki je na razpolago prevelikemu številu pacientov, v resnici namreč zares ne nudi strokovno pričakovane in pravno predpisane oskrbe nobenemu od svojih pacientov. Hkrati tak sistem zdravnika sili v tvegan ali celo nedovoljen položaj ...«

»Zdaj je poteza torej na strani vas, naslovnikov tega pisma: ustanoviteljev naših zavodov, zdravstvenih politikov, zdravstvene zavarovalnice in vseh drugih odgovornih. Glavni deležniki so v prvi vrsti pacienti. Zdravniki pa zdaj od vseh vas zahtevamo ukrepe. Nič več vas ne prosimo, saj so spremembe pogojev našega delovanja, katerih izvedba je v vaši pristojnosti, nujne.« V nasprotnem, opozarjajo podpisani, sledi kolaps sistema, kar bi bilo nedopustno, saj gre za osnovni interes prebivalstva Republike Slovenije.