Tudi pozimi varno v gore
Predstavniki planinskih organizacij opozarjajo, da se v zimskih razmerah v gore odpravimo le primerno opremljeni. Število reševanj v gorah se je namreč letos znova povečalo.
Krvavec – Kljub temu da v gorah trenutno še ni veliko snega, so razmere že povsem zimske, večina koč je zaprtih, temperature so nizke, dnevi pa kratki, zato se v gore odpravimo le ustrezno opremljeni, ture pa prilagodimo svojim sposobnostim in izkušnjam, so na novinarski konferenci na Krvavcu ob torkovem mednarodnem dnevu gora opozarjali predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS) in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).
Imajo opremo, a je ne znajo uporabljati
Tudi na krajše poti se nikar ne odpravimo brez lavinskega trojčka, ki nam bo pomagal v primeru plazu, cepina, derez in čelade ter seveda zadostne zaloge hrane in pijače ter toplih oblačil in primerne obutve. Strokovni sodelavec GRZS Matjaž Šerkezi ob tem poudarja, da so pohodniške dereze ali verige, ki so v zadnjih letih na voljo v športnih trgovinah, primerne za sprehode v nižinah, nikakor pa ne za obisk visokogorja.
Zaradi močnega vetra je trenutno sneg v visokogorju spihan, nastajajo pa klože – trd skorjast sneg, ki se ob podorih nalaga eden na drugega, kar po besedah Matjaža Šerkezija za pohodnike predstavlja veliko nevarnost, saj se lahko spelje in povzroči zdrs, ki se lahko tragično konča. Zgolj dobra oprema torej ni dovolj, potrebna sta tudi znanje in izkušnje. »Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji …« pravi Šerkezi, ki v nasprotnem primeru svetuje izbiro manj zahtevnih ciljev ali pa spremstvo izkušenega vodnika.
Kadar moramo bivakirati ...
V primeru, da se zaradi megle, teme ali sneženja v gorah izgubimo in ne najdemo več poti v dolino, smo primorani v zasilno bivakiranje. Kot pravi Jani Bele, v tem primeru poiščemo varno mesto, kjer smo zaščiteni pred vetrom. V gozdu je za to primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče, v primeru, da imamo cepin in lavinski trojček, pa si lahko izkopljemo tudi luknjo v snegu, ki nam služi za zatočišče. Jani Bele iz Gorske reševalne službe zato priporoča, da imamo v nahrbtniku vedno suha rezervna oblačila, alu folijo, vžigalice in svečo, s katero si lahko v zatočišču nekoliko dvignemo temperaturo.
Kljub priporočilom strokovnjakov se število posredovanj v gorah povečuje. Lani je število prvič doseglo petsto, letos se je že do začetka decembra povzpelo na 519 akcij, pravi Jani Bele. Statistika je žal zabeležila tudi 31 smrtnih žrtev (lani 28).
V gorah smo gostje
Med obiskovalci gora je vse več turnih smučarjev. Ob tem tudi generalni sekretar in inštruktor planinske vzgoje pri PZS Matej Planko poudarja pomen ustrezne opremljenosti, vključno s plazovnim nahrbtnikom, ki znatno poveča možnost preživetja v primeru plazu. Poleg tega pa svetuje smučanje v manjših skupinah in ohranjanje primerne razdalje med smučarji.
V nobenem primeru pa ne pozabimo, da smo v gorah gostje, opominja Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Nikar ne vznemirjajmo živali, ki morajo še posebno v zimskih razmerah hraniti energijo. »V predprazničnih dneh je na mestu tudi opozorilo, da pirotehnična sredstva v narodni park in v naravo nasploh ne sodijo,« še dodaja Hrovat.