Merilci pri iskanju najnižje točke slapu / Foto: Gorazd Kavčič

Peričnik natančno izmerjen

Raziskovalci Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so opravili natančne meritve spodnjega slapu Peričnik. Slap je bil na ta način izmerjen prvič.

Mojstrana – Slap Peričnik je eden izmed najvišjih slovenskih slapov in obvezen postanek na izletu v dolino Vrata. Pravzaprav hrib krasijo trije slapovi, kot je razložil Ivo Skumavec, oskrbnik doma pod slapovi, čeprav sta nam večinoma znana samo dva. Najmogočnejši slap je torej srednji oziroma bolj znano spodnji slap, ki ga je prvi izmeril Jakob Aljaž. Ta je meritev opravil, ko je slap tekel še nekoliko bolj levo, kot teče danes, izmeril pa ga je s tehniko spuščanja po vrvi. Nameril je petdesetmetrsko višinsko razliko, na tabli pod slapom pa je sicer zapisana višina 52 metrov. O meritvah Jakoba Aljaža krožijo zgodbe, da niso najbolj točne, kot razlaga Ivo Skumavec, saj naj bi se med merjenjem Aljaž ustrašil deroče vode in višine, slap pa izmeril torej bolj »na oko«, kot radi rečemo.

Slap Peričnik v zgodovini še nikoli ni bil natančno izmerjen, kar so kot izziv videli študentje in profesorji na oddelku za geodezijo in geoinformatiko ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. V okviru magistrske naloge sta se Jan Kokalj in Nina Stajnko pod mentorstvom profesorjev Tomaža Ambrožiča in Polone Pavlovčič Prešeren odločila, da izmerita višinsko razliko spodnjega slapu.

V dvodnevni geodetski izmeri so želeli z GNSS-merskimi tehnikami umestiti slap v globalni koordinatni sistem in nato s klasičnimi terestričnimi merskimi postopki določiti višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko slapa. V ta namen so vzpostavili geodetsko mrežo točk in na njih izvajali meritve z elektronskim tahimetrom. Najnižja točka je bila na mostu čez Triglavsko Bistrico, štiri točke so bile pod slapom in tri točke nad njim. Vse točke so povezali v tako imenovano geodetsko mrežo točk.

Raziskovalci so sami izdelali program za izračun in izmerili višinski razliki novega in starega slapu, torej njegovega današnjega toka in tistega v času Jakoba Aljaža. Ugotovili so, da je bila višinska razlika starega slapu 51,75 metra, novega pa 49,13 metra. Slap se ni znižal, do razlike v višini je prišlo zaradi spremembe toka vode.

Meritve so nekoliko ovirali pogoji ob slapu, saj so kapljice vode, ki so pršile po zraku, ves čas meglile sliko na orodju za merjenje. Kakorkoli, meritve so bile uspešne in izkazalo se je, da Aljaževe izmere torej le niso bile tako zelo napačne. Ker pa slap Peričnik v vsakem letnem času pokaže nov obraz, bi se raziskovalci radi vrnili pozimi in slap posneli še v zamrznjenem stanju ter ustvarili tridimenzionalni model.