Semena novih rešitev

Kapitalizem je zdaj že več stoletij prevladujoč in najbolj uspešen sistem ureditve družbe. Ekološki in človeški viri, na katerih temelji, pa so vse bolj iztrošeni. Vprašanje: je mogoč okolju in skupnosti bolj prijazen sistem?

Kapitalizem kot nogomet

Je v globalno prevladujočem sistemu kapitalizma že mogoče zaznati semena novih rešitev? Odgovarja belgijski publicist in aktivist Michel Bauwens.

»Kar sem sam zaznal, je obstoj nekakšnih semen oziroma idejnih zasnov. Na neki točki sistem postane kontraproduktiven. To pomeni, da problemi, ki nastajajo v določenem sistemu, ne morejo biti rešeni z istim sistemom. Takrat začnejo ljudje, tako z dna kot z vrha družbene lestvice, iskati nove rešitve. Te nove rešitve pa že naznanjajo prihodnost. Gre za idejne zasnove, ki so kakor seme, ki v sebi nosi potencial drevesa. Če pogledate nazaj, v srednji vek, takrat so bile izumljene vice. Pred tem kristjan ni smel posojati denarja, saj je šel sicer naravnost v pekel. V takih razmerah kapitalizem ni bil mogoč. Ko pa imate enkrat vice, lahko posojate denar, si nato kupite odpustek in si tako skrajšate čas v vicah. Skratka, lahko poslujete. Nato pride izum tiska, ki ljudem omogoča, da se organizirajo, pridobivajo informacije. V računovodstvu se uveljavi metoda dvostavnega knjigovodstva, ki predstavlja prav poseben pogled na svet in spodbuja kopičenje dobrin in kapitala. Pojavijo se vsi ti vzorci, ki se začnejo napajati drug od drugega. Ustvarijo se podsistemi in prej ali slej novoustvarjeni podsistem postane prevladujoč pogled na družbo. Mislim, da smo zdaj prav v tem zgodovinskem trenutku, zato moramo biti pozorni na nove idejne zasnove oziroma 'seme'. Vprašati se moramo, kaj je novega v načinu, s katerim se ljudje lotevajo reševanja problemov. Medtem ko smo del sistema, ki je vir problemov, že ustvarjamo nove rešitve, pozorni moramo biti nanje.« Se nam torej obetajo sistemske spremembe? »Prehajamo od sistema, v katerem vase zaprte entitete tekmujejo druga z drugo, k skupnostnim ekosistemom. V njih ljudje še vedno lahko tekmujejo, a na osnovi skupnih virov. Predstavljajte si kapitalizem kot nogomet. Znotraj ene ekipe sodelujejo, tekmujejo pa druga z drugo. Zdaj pa si predstavljajte skupnost, v kateri so viri dostopni vsem in kjer vsi uporabljajo isto kodno osnovo (code base) in jim je torej v interesu, da v njej sodelujejo in funkcionira za vse. Ljudje še vedno lahko tekmujejo, a v ospredju je sodelovanje.«

Javne dobrine niso tržne

V čem bi se novi (ekološki in skupnostni) sistem razlikoval od sedanjega, kapitalističnega? »Zdajšnji sistem temelji na kapitalu, narodu in državi, ki med seboj sodelujejo. Sam pa vidim nov sistem, ki bo temeljil na skupnem dobrem, generativnem trgu in partnerskih državah. Obstoječi sistem bi morali razumeti kot sile trga, ki so si prisvojile države, da zadovoljujejo njihove potrebe. Trenutno poznamo model 'trgovinskih držav'. Sam pa predlagam, da si v prihodnosti skupnosti delijo naravne vire in spremenijo koncept trgovinskih držav. Gre za novo konfiguracijo starih stvari, ki bodo sodelovale na drugačen način. Gre za prehod iz sistema, ki v središče postavlja trg, v sistem, ki v središče postavlja javne dobrine. Toda v tem že po definiciji vladajo človeku lastni predpisi in pravila. Zato menim, da je zelo demokratičen, saj gre za skupnostno upravljanje virov. Ne glede na to, ali je osnova na skupnosti, različnih deležnikih ali korporativna, so to zelo demokratične oblike vladanja. Menim, da je celo bolj demokratičen, saj v zdajšnjem sistemu volimo le na vsake toliko let in se odločimo za človeka, ki se bo odločal namesto nas. Seveda pa se lahko položaj tudi obrne. Ko je določen sistem v krizi, gre lahko navzdol in se poenostavi, tako se vrnemo v fevdalizem in avtoritarne režime. Mislim, da je to pot nacionalpopulistov, ki menijo: 'Preveč je sprememb, pojdimo nazaj in stabilizirajmo sistem, kot v starih oblikah vodenja.' Lahko pa sistem poenostavimo z visoko ravnijo zmogljivosti in se povzpnemo više. Zdaj imamo možnost …« (Vir: Larisa Daugul, MMC RTV SLO) – Kal je to seme novega torej že pognalo. Bo tudi odraslo in zacvetelo?

G20: Skupina Dvajset

V Buenos Airesu so se minuli teden sestali voditelji skupine G20, dvajset gospodarsko najmočnejših držav. Te so: Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in Evropska unija. Kaj jim je skupnega? To, da so najmočnejše nacionalne in hkrati kapitalistične ekonomije. Prav je, da se srečujejo in pogovarjajo, kakšna tesnejša skupnost pa med njimi za zdaj ni mogoča. Vodi jih kapitalski in nacionalni egoizem.