Pohodniki, oblečeni v odsevne jopiče, so iz Smlednika v Vrbo hodili dvanajst ur. / Foto: Tina Dokl

Kulturno romanje v Prešernovo Vrbo

Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik že dvajset let s pohodom iz Smlednika v Vrbo obeležuje obletnico rojstva Franceta Prešerna.

Smlednik, Vrba – Minulo soboto se je ob peti uri zjutraj na pohod, dolg dobrih 42 kilometrov, podalo okoli petdeset pohodnikov, med njimi učenci in delavci smledniškega zavoda, dijaki Stanovanjske skupine Ježek, skupina otrok iz Vzgojnega zavoda Kranj, skupina dijakov iz Dijaškega doma Bežigrad, učenci iz OŠ Preska in OŠ Žirovnica ter vzgojitelji in spremljevalci.

Pot jih je najprej vodila v Kranj, kjer so na Prešernov grob položili cvetje in svečo, tam jim je direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman skupaj z igralko Ireno Leskovšek pripravil krajši recital, nato pa se skupaj s pohodniki podal proti Vrbi. V Kranju so se ustavili tudi v Prešernovem spominskem muzeju in Pavšlarjevi hiši, kjer jih je v imenu Mestne občine Kranj z okrepčilom pogostil in pozdravil Marko Arnež. Pohodniki so nato pot nadaljevali v Naklo, in sicer čez za hojo neprijazen odsek od Podbrezij do Črnivca. V Zapužah se jim je pridružil župan Žirovnice Leopold Pogačar in z njimi prehodil zadnji del poti čez begunjsko polje. V rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi so jih okoli pete ure popoldan sprejeli predstavniki Občine Žirovnica in Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. Pripravili so jim krajši kulturni program z gostom Aleksandrom Mežkom, ki je zapel pet svojih uspešnic. Na zaključnem dogodku v Vrbi je bila prisotna tudi upokojena učiteljica Ana Komar Florjančič, ki je v šolskem letu 1999/2000 dala idejo za edinstveno doživetje potovanj v Prešernovem času. Spominja se, da je bilo na prvem pohodu le pet udeležencev, sama pa se ga je udeležila dvakrat.

Jože Rozman, vodja pohoda, pravi, da je njihovo kulturno romanje priložnost dokazati sebi in drugim, da je možno brez sodobnih prevoznih sredstev premagati večje razdalje. »Našim mladim pohodnikom odstiramo spoznanje, da je s trdno voljo in vztrajnostjo mogoče doseči tudi zelo oddaljene cilje, obenem je pohod pomemben tudi zato, ker se med strokovnimi delavci in otroki vzpostavi posebna vez, ki je mnogo tesnejša kot tista, ki se splete med našim rednim delom v zavodu,« je sklenil Jože Rozman.