Žive naj vsi narodi

Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, je v okviru projekta Žive naj vsi narodi izšel video Postmoderna Zdravljica, v katerem osem mladih poetov raziskuje pomen Zdravljice danes, v času globalizacije ter multikulturnosti.

Žive naj vsi narodi je prostovoljski projekt, namenjen spodbujanju strpnosti in medkulturnega dialoga. Že lanskoletni prvi del, imenovan Dobrodelna Zdravljica, je požel mnogo zanimanja in pozitivnih odzivov. Šlo je za predelavo Prešernove Zdravljice v moderen glasbeni videospot, pri katerem so sodelovali znani slovenski in priseljenski glasbeniki. Z njim so želeli spodbuditi k pozitivno naravnanem javnem dialogu o integraciji.

Sedaj, ob Prešernovem rojstnem dnevu, se projekt nadaljuje. Kot je dejal konceptualni vodja projekta Jure Grahek, pri projektu postmoderne poezije sodelujejo poeti, stari od 17 do 33 let. Nekateri svojo ustvarjalno pot šele začenjajo, drugi so izdali že več knjig ter pesniških zbirk.

Glede gorenjske regije je tako prav gotovo pomembno omeniti letošnjo prvo knjižno izdajo iz novoustanovljene Layerjeve založbe, ki deluje v okviru v zadnjih letih enega osrednjih kranjskih kulturnih stičišč – gre za pesniško zbirko z naslovom Iskanja in podnaslovom Svet je v verzih, ni več postanka. Misli, besede in ideje so svoje mesto našle v pesniški zbirki, antologiji 99 pesmi, ki jih je zapisalo 37 mladih pesnic in pesnikov, izbor pa je pripravila slovenistka in sociologinja Ana Žunič. Založba sicer z izdajo nakazuje smer svojega delovanja, ki stremi k predstavljanju književnosti gorenjske regije, njeno središče Kranj pa utrditi kot umetniško, predvsem pa pesniško mesto.

Pri nadaljevanju projekta Žive naj vsi narodi pa gre za pester nabor mladih ustvarjalcev, ki dodajo vsak svoj košček mozaiku Postmoderne Zdravljice. Vsak izmed sodelujočih je namreč dobil nalogo, da reinterpretira eno izmed kitic Zdravljice. Pri tem so imeli popolno svobodo, z edinim navodilom, naj se pomensko in tematsko navežejo na izbrano kitico Prešernove pesmi. Končni rezultat je osem fragmentov, interpretacije, združene v celoto, pa odražajo način unikatnega razumevanja Zdravljice. Sodelujoči poeti Kristijan Radikovič, Gregor Ambrožič Kekec, Maruša Močnik, Anamarija Zorč, Erazem Baškovec, Tim Butara, Jernej Kusterle, Iztok Vrenčur so video Postmoderna Zdravljica posneli v prostorih kranjskega Trainstation Subarta, ogledate si ga lahko na spletnem naslovu https://youtu.be/YqDzet_n8hk. Postmoderna Zdravljica je dokaz, da poezija ni postvarel relikt preteklosti, temveč živa tvorba, ki se razvija s časom in je zmožna ponuditi refleksijo in kritično zrcalo sodobnega sveta.