Asfaltiranje zelenih površin

Koliko evrov je vredna ena ura otroškega veselja? Ker ekonomska znanost tega ne zna izračunati, so na kranjski občini sklenili, da ni vredna nič – in uničili znamenito sankališče na hujanskem klancu. Tam se namreč končuje gradnja parkirišča, za katero je bil žrtvovan ta otroški zimskošportni objekt. V zvezi s tem se ne bi oglasil, vendar s tem projektom občina očitno sledi slabi praksi prejšnjih mandatov, ko so se dodatna parkirna mesta zagotavljala predvsem z asfaltiranjem zelenih površin. V tem primeru pa je uničenje še toliko bolj boleče, ker so bili zaradi specifične konfiguracije terena dani vsi pogoji, da bi se parkirišče zgradilo vsaj v enem nadstropju. Lučaj stran od novo nastajajočega parkirišča je bilo pred leti zgrajeno veliko parkirišče ob Župančičevi ulici, ki do danes ni bilo še niti enkrat polno in zaradi katerega je bilo uničenih šestdeset vrtov, da ne omenjamo vrtov med bloki v Župančičevi ulici. Ti vrtovi so bili pomembno dopolnilo družinskih proračunov za ekonomsko šibkejše najemnike, bili pa so tudi pomembna rekreacijska površina in kraj za prijetno druženje krajanov. Tudi tega ekonomska znanost ne zna ovrednotiti, zato so bili vrtovi uničeni, kot nadomestilo za druženje pa zgrajen medgeneracijski center ob Cesti talcev. Takratni podžupan Igor Velov je sicer na veliko obljubljal, da bodo vrtičkarjem ponujene nadomestne lokacije, a iz tega seveda ni bilo nič. Tudi takrat je bila dana možnost, da se na mestu uničenih vrtov zgradi parkirišče v nadstropju – kot že obstaja tik zraven ob Gogalovi ulici. Pa iz tega ni bilo nič. Morda bi s tem rešili kakšno zelenico? Projektant se ni niti toliko potrudil, da bi v širni asfaltni planjavi našel mesto za kakšno drevo, ki bi dajalo senco avtomobilom, če že ne čistejšega zraka občanom. Seveda je gradnja parkirišč v nadstropjih dražja – a le, če upoštevamo zgolj tržno vrednost zemljišča. Želel pa bi si, da bi mestna oblast dojela, da imajo zelene površine v gosto pozidanih soseskah še dodatno vrednost, ki se izraža v čistem zraku, ugodnejši mikroklimi, zadovoljstvu občanov in otroškem veselju. Prav temu mora prisluhniti občina, ki ni zgolj in predvsem profitna organizacija.

Dr. Milan Sagadin