Nagrado za projekt Družinska pismenost so prevzele direktorica Breda Karun, Damjana Mustar, Maja Kenda in Maja Lesar iz Mestne knjižnice Kranj. / Foto Tina Dokl

Knjižnice so narodno bogastvo

Radovljiška knjižnica je v torek gostila osrednjo slovensko prireditev ob dnevu slovenskih knjižnic. Stroka je ob tej priložnosti knjižničarjem podelila priznanja: za projekt Družinska pismenost si je nagrado prislužila Mestna knjižnica Kranj.

Slovenske splošne knjižnice vsako leto obišče več kot deset milijonov obiskovalcev, ki ponujajo 12 milijonov enot gradiva. Knjižnice delujejo na tisoč različnih krajih v Sloveniji, vsak član pa si letno povprečno izposodi petdeset knjig.

Radovljica – Osrednjo slovensko prireditev ob dnevu slovenskih knjižnic je letos gostila Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici. »Ko smo pripravljali program za praznovanje, smo imeli v mislih dve pomembni stvari, in sicer da so splošne knjižnice nacionalno bogastvo in da razvajajo obiskovalce,« je v nagovoru ob dnevu splošnih knjižnic poudarila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Kot je pojasnila, jih razvajajo tako, da s s svojimi storitvami spodbujajo človekovo zvedavost in kreativnost ter združujejo ljudi med seboj. »Sodelujemo pri formalnem izobraževanju, podpiramo vseživljenjsko učenje, pomagamo vzgajati mlade bralce, prostemu času dajemo smisel in kakovost ter delujemo kot informacijska središča z vso sodobno informacijsko tehnologijo.« Prav zato, je še poudarila, so knjižnice slovensko nacionalno bogastvo. »Vsaka lokalna skupnost ima svojo knjižnico, ki ji vdahne lastnega duha, in v vseh slovenskih splošnih knjižnicah se rojeva duh naroda, zato smo prepričani, da so knjižnice nacionalno bogastvo. Verjamemo in zaupamo, da bodo knjižnice še naprej delale tako kvalitetno kot do zdaj in da ni nobene nevarnosti, da bi se njihovo število zmanjševalo, še manj pa, da jih bralci ne bi več obiskovali.«

Zbrane je nagovorila tudi sekretarka za knjižnično dejavnost Tatjana Likar, ki je izrazila upanje na večjo naklonjenost investicijam v knjižnice v prihodnji finančni perspektivi. »Glede na to, da je prostor eden od ključnih pogojev za delovanje splošnih knjižnic, iskreno upam, da bo prihodnja finančna perspektiva zagotovila bistveno boljše pogoje za njihovo delovanje, saj v Sloveniji kar nekaj knjižnic potrebuje nove ali vsaj obnovljene prostore,« je poudarila sekretarka.

Na prireditvi so podelili tudi nagrade najboljšim projektom, ki so v zadnjem letu največ pripomogli k obisku knjižnic ali novim znanjem pri strokovnem delu zaposlenih v splošnih knjižnicah. Med desetimi projekti se je strokovna komisija odločila, da nagradi tri – enega s področja strokovnega dela in dva s področja storitev za uporabnike. V kategoriji slednjih je nagrado dobila Mestna knjižnica Grosuplje za projekt, ki povezuje literaturo z glasbo. Knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra si je nagrado prislužila s projektom Berimo z Rovko Črkolovko.

Na strokovnem področju pa si je nagrado prislužila Mestna knjižnica Kranj, in sicer za projekt Družinska pismenost. Projekt branje povezuje z učenjem za starše in otroke, slednjim pa tako omogoča boljši učni uspeh. Da projekt lahko izvajajo, so morali kranjski knjižničarji z novimi znanji in kompetencami opremiti svoje zaposlene, k izobraževanju za moderatorje družinske pismenosti pa so povabili tudi zaposlene iz drugih knjižnic.