Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec /Foto: Primož Pičulin

V prihodnje manj odvisni od Bruslja

Slovenija bo v novi finančni perspektivi, po letu 2020, manj odvisna od skupne kmetijske politike Evropske unije.

Naklo – »Slovenija že pripravlja izhodišča za kmetijsko politiko po letu 2020. Pomembna novost je ta, da mora Slovenija, enako pa tudi preostale države, članice Evropske unije, pripraviti lastno strategijo razvoja kmetijstva, ki bo le v glavnih usmeritvah morala biti usklajena s Skupno kmetijsko politiko,« je na nedavnem pogovoru o razvoju kmetijstva po letu 2020 v Naklem dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in dodala, da po letu 2020 le ne bomo več tako močno odvisni od Bruslja, kot smo zdaj. Znani so že tudi prvi finančni okvirji za finančno perspektivo 2021–2027: za neposredna plačila bo na razpolago za 3,8 odstotka manj denarja, za ukrepe iz programa razvoja podeželja pa 15 odstotkov manj.

Kot je napovedala ministrica, bo Slovenija tudi v prihodnje spodbujala prenos lastništva kmetij na mlade prevzemnike, ukrepe za zmanjšanje tveganja ob naravnih ujmah (postavitev protitočnih mrež, ureditev namakalnih sistemov, zvišanje sofinanciranja zavarovalne premije), izboljšanje samooskrbe pri sadju in zelenjavi ter kmetijske prakse, ki pomenijo ohranjanje okolja, med njimi tudi ekološko kmetovanje. V prireji mleka, ki je zelo pomembna kmetijska dejavnost na Gorenjskem, ministrico zdaj najbolj skrbi zniževanje odkupne cene, k čemur po njenem mnenju prispevajo tudi zaloge posnetega mleka v evropskih skladiščih. Kar zadeva sedanjo finančno perspektivo, to je obdobje 2014–2020, je Slovenija od skupnega zneska 1,5 milijarde evrov doslej izkoristila približno polovico denarja, še za deset odstotnih točk so izdane odločbe. »Dokaj dobro koristimo denar za neposredna plačila in za mlade prevzemnike kmetij, nekoliko slabše pa za ostale ukrepe iz programa razvoja podeželja,« je dejala ministrica in dodala, da po Sloveniji posluša predvsem kritike, da so nekateri razpisi za vlagatelje administrativno preveč zahtevni ali zapleteni.

Nekateri razpisi so preveč zahtevni

Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je dejal, da je razpis za mlade prevzemnike kmetij eden najboljših in da je bil zelo dobro sprejet tudi razpis za male kmetije, ob tem pa je opozoril na razpis za tehnološko posodobitev kmetij, ki je tako zahteven, da se dobra polovica kmetov, ki vlaga v posodobitev kmetije, ne odloča za sodelovanje na razpisu. »Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da bo za ukrepe iz programa razvoja podeželja na razpolago 15 odstotkov manj denarja kot v sedanjem sedemletnem obdobju. Če ne bo finančne podpore, bo težko prepričati kmete, da se bodo vključili v kmetijsko okoljske ukrepe in v ekološko kmetovanje,« je dejal Pavlin, ki je tudi predlagal, da bi bila neposredna plačila za travinje odvisna od reje živine (števila GVŽ) na teh površinah. Ministrica je omenila podatek, da obravnavanje vlog za sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih traja od 173 do 306 dni, ob tem pa je napovedala ukrepe za pospešitev koriščenja denarja. Tako naj bi pri razpisih poenostavili administrativne postopke in evidence ter skrajšali rok za obravnavanje vlog.