Za učinkovito zaščito narave

V Društvu za varstvo okolja Bled že dlje časa razmišljajo o večji in strokovnejši zaščiti blejske narave ter krajinskih in kulturnih posebnosti Blejskega kota, zato so pred časom predstavili idejo o ustanovitvi krajinskega parka Blejski kot.

Bled – »Zelena destinacija bi si zaslužila strokovno in celostno obravnavo tega prostora, ne v smislu preprečevanja razvoja, novogradenj in še česa, ampak dejanskega zelenega razvoja Blejskega kota z vsemi vsebinami naravovarstva, turizma, kmetijstva, obrti, gospodarstva ...« poudarjajo v društvu za varstvo okolja. Z ustanovitvijo krajinskega parka bi po mnenju Mihe Žvana iz omenjenega društva zaščito blejske narave dvignili na višjo raven. Na občini se jim pobuda sicer zdi zanimiva, a po besedah župana je ta čas neizvedljivo, saj jih v prihodnje čakajo številni veliki projekti, ki jim bodo dali prednost.

Pri ustanovitvi krajinskega parka sicer Žvan računa na povezovanje z občino Gorje, saj bi po njihovi zamisli krajinski park lahko obsegal območje med obema Savama do sotočja vključno z občino Gorje. »Tako bi predstavljal lep podaljšek Triglavskega narodnega parka,« je poudaril Žvan in dodal, da bi tako pridobili nadzor nad naravnimi vrednotami tega območja, kar bi bilo v poletnem času ob sedanjem številu obiskovalcev nujna stvar. »V dveh mesecih se lahko uniči nekaj vrednot samo zaradi nepoznavanja turistov in nezmožnosti njihovega aktivnega varovanja,« opozarja Žvan. Zato za svojo pobudo že iščejo podporo tudi pri drugih društvih v občini in tudi širše, da bi se skupaj obrnili na Občino Bled, ki bi lahko začela s postopkom ustanavljanja zavoda. Ta bi upravljal krajinski park, prek zavoda pa bi zaposlili tudi naravovarstvene nadzornike. Na tem območju bi po Žvanovih besedah aktivnejše varovanje potrebovalo okrog sedemdeset naravnih vrednot, poleg tega pa še približno štirideset jam in okrog tristo objektov kulturne dediščine. »Več kot dve tretjini občine sicer že zdaj sodi pod neko obliko zaščite, a ta je razdrobljena.« Tako je recimo tudi glede njihove najpomembnejše vrednote, jezera, za katero je pristojna država. »V primeru ustanovitve krajinskega parka pa bi dobili institucijo, ki bi imela pregled nad celotnim območjem in bi lahko zadeve opravljala tako za občino kot državo.« Žvan zagotavlja, da je že sedanji občinski prostorski načrt na Bledu dobra podlaga za zaščito tega prostora, zato po njegovem dodatnih omejitev ustanovitev krajinskega parka ne bi prinesla.

Povsem drugače razmišlja župan Janez Fajfar. »Gre za zelo kompleksno zadevo, v katero bi bilo treba vložiti ogromno truda. Med drugim bi bilo treba natančno določiti območje krajinskega parka, in že to bi bila ob neskončnih interesih v tem prostoru zelo težka naloga.« Prepričan je, da blejski občini kljub temu ni mogoče očitati, da ne skrbi za okolje. »Zelena občina bo tudi v prihodnje ena naših prioritet.«