Obudili običaj peke prešc

Na Borštnikovi domačiji v Cerkljah so obudili star običaj – peko prešc, ki je na Gorenjskem zamrl pred približno petdesetimi leti.

Cerklje – Prejšnjo nedeljo je bil v rojstni hiši Ignacija Borštnika v Cerkljah dan odprtih vrat, že dan prej, v soboto, pa je Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije, obudil star običaj – peko prešc, ki je na Gorenjskem zamrl pred približno petdesetimi leti. Običaj je zaznamoval čase, ko so gorenjske gospodinje pred praznikom vseh svetih, to je pred 1. novembrom, poleg kruha napekle tudi veliko hlebčkov, imenovanih prešce. Ta obredni kruh je bil v bistvu namenjen dušam umrlih prednikov, ki naj bi se v tem času vračale nazaj na svoje domove.

V soboto je Dane v mentrgi zamesil testo. Tokrat je namesto črne ali ržene moke, iz kakršne so prešce pekli nekoč, uporabil belo moko. Ko je testo vzhajalo, je zakuril staro krušno peč, in ko je bila ravno prav segreta, je vanjo dal okrog 25 prešc, ki so se v slabi uri lepo zapekle. Prešce je v nedeljo podaril obiskovalcem, ki so si ogledali Borštnikovo domačijo. Med prejemniki prešc so bili tudi Hana, Lara in starša Tanja in Silvo Pilar iz Velesovega, ki so bili prijetno presenečeni nad prešcami; povedali pa so, da običaja ne poznajo. Vidko in Nadja Žura z Zgornjega Brnika sta dodala, da sta v njihovi vasi pred več kot štiridesetimi leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Le redki starejši se običaja peke in pobiranja prešc še spominjajo. Tako se nekateri spominjajo, da so prešce dajali revežem in otrokom v zameno za to, da so molili za duše rajnih, ki še trpijo v vicah. Marsikateri revni družini so prešce, zbrane ob tem prazniku, pomagale preživeti zimo.

»Žal danes taki in podobni običaji tonejo v pozabo. Namesto da bi ohranjali stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost, a s tem se izgublja tudi narodova zavest,« je kritičen Dane Novak.