Olga Voglauer (levo) in Jasmine Gutovnik imata največ opraviti z organizacijo praznovanja 30-letnice Kmečke izobraževalne skupnosti.

Štiri koroške obletnice

V ponedeljek, 12. novembra, bo v dvorani dunajske opere slovesnost v počastitev stote obletnice razglasitve prve avstrijske republike 12. novembra leta 1918. Slavnostna govornica bo slovenska koroška pisateljica Maja Haderlap.

Prihajajoči dnevi bodo za Slovence na Koroškem praznični, saj bodo kar tri njihove organizacije praznovale pomembne jubileje. Najdaljšo življenjsko dobo med vsemi jubilanti ima Zveza koroških partizanov. Ustanovljena je bila pred sedemdeset leti. Jubilejna prireditev bo jutri, 10. novembra, ob pol treh popoldne v hali 2 na celovškem sejmu. Prireditelji pripravljajo bogat kulturni program, v katerem bo sodeloval tudi tržaški Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.

Prihodnji teden bosta praznovali dve tridesetletnici. V torek, 13. novembra, ob 18. uri bo v prireditvenem centru Lakeside Spitz v Celovcu proslavitev 30-letnice delovanja Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Zveza je utrdila svoj položaj v koroški gospodarski zbornični organizaciji in postala pomemben igralec v gospodarskem sodelovanju Koroške oziroma Avstrije s Slovenijo in drugimi državami, ne le v prostoru Alpe Jadran, ampak tudi južneje. V petek, 16. novembra, ob 19.30 pa bo v kulturnem domu v Pliberku prireditev v počastitev 30-letnice delovanja Kmečke izobraževalne skupnosti, ki je v letih svojega delovanja odigrala pomembno vlogo pri izobraževanju in povezovanju koroških kmetic in kmetov, zlasti slovenskih oziroma dvojezičnih. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Naše kmetije/Unsere Bauernhoefe in Kmečki koledar za leto 2019.

S Slovenci na Koroškem je povezan tudi pogovor z naslovom War is over – Vojna je končana, ki bo v nedeljo, 11. novembra, od 14. ure naprej v Koroškem deželnem arhivu na St. Ruprecht Strasse v Celovcu. Pogovor je organiziran v spomin na 100. obletnico konca prve svetovne vojne, ki je temeljito, dolgoročno in tudi tragično zarezala v življenje Slovencev na Koroškem. Po prvi svetovni vojni se je namreč odločalo, v kateri državi bodo živeli in kakšna bo njihova usoda.