Za obiranje mandarin smo dobili vreče in tudi škarjice, saj gre potem delo lažje od rok.

In smo šli na izlet (2)

Z Gorenjskim glasom in Kompasom smo izletnike popeljali na tridnevni izlet na Hrvaško v Imotsko krajino z ogledom kraških draguljev Rdečega in Modrega jezera, na Makarsko riviero, na obiranje mandarin v dolino Neretve ... Vsebinsko bogatemu izletu je prijeten vtis dodala odlična druščina.

V petkovi številki Gorenjskega glasa sem že opisala prvi del poti z ogledom Imotske krajine z mestom Imotski, ki se turistično razvija, za kar sta najzaslužnejši Rdeče in Modro jezero. Na izletu smo bili od 26. do 28. oktobra. Cilj prvega dne je bil Drvenik na Makarski rivieri v Srednji Dalmaciji, kjer smo prenočevali, naslednji dan pa doživeli tisto, kar smo izletniki večinoma najbolj pričakovali: obiranje mandarin, neretvanskega zlata, kot jim tudi pravijo domačini. Iz Drvenika južneje v delto reke Neretve, kjer so plantaže mandarin, je le dobre pol ure vožnje. Delta je bila včasih močvirnata, uporabljali so iz nje samo pijavke za zdravilstvo. Prve plantaže mandarin so zasadili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so z obsežnim izsuševanjem neplodna močvirja iztrgali vplivom morja in jih spremenili v rodovitna polja. Za uspešno gojenje mandarin je potrebno troje, kot je poudaril turistični vodnik Rado Šušteršič: dobra sorta, veliko sonca in dovolj vode. Še ena podrobnost: pri obiranju mandarin je dobro imeti škarjice, da gre delo lažje od rok. Čudili smo se, kako velike plodove obiramo, a je gostitelj Nikica Kiridžija pojasnil: »Manj je plodov na drevesu, večji so, kar je značilno za mlajša drevesa. Starejše je drevo, več ima plodov, a manjših.« A tudi večji so bili sočni in sladki. Nismo jih samo obirali, tudi najedli smo se jih.

Doživetje je bila tudi vožnja z ladjico oziroma trupico, kot ji pravijo domačini, po jezeru Kuti do gostišča Pri Jozotu. Okusna hrana in dalmatinska glasba v živo; za predjed telečja rižota, za glavno jed morske in mesne jedi, kulinarična specialiteta pa jeguljin brodet, žabji kraki in kruh izpod peke. Gospodarjev vnuk 11-letni Josip je že tako prijetno vzdušje pospremil z igranjem harmonike.

Popoldne smo se peljali nazaj do hotela v obalni Drvenik, kjer smo ujeli zadnje sončne žarke, za večer pa je ostalo še dovolj energije za ples. Zadnji dan na poti domov smo se ustavili v Makarski, turističnem središču Makarske riviere, in romantičnem mestecu Skradin, kjer je tudi ena od izhodiščnih točk za ogled slapov Krke.

Nekaj okusov smo prinesli domov, kot so mandarine, fige, granatna jabolka, oljčno olje ... Lepe spomine na izlet bomo pa shranili ...