Priložnosti in pasti varčevanja
V sredo je bil svetovni dan varčevanja.
Če varčevanje pomeni to, da od mesečnih prejemkov lahko daš kaj »na stran«, potem zanesljivo to ni bil dan vseh Slovencev. Tisti, ki živijo pod pragom revščine, in takih je v Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada 268 tisoč, zanesljivo ne morejo varčevati, ampak ves dohodek porabijo za tekoče namene. Nekako s prezirom so dan varčevanja »praznovali« tisti, ki bi lahko varčevali, a iz različnih razlogov ne varčujejo, vse porabljajo sproti, živijo od danes do jutri. Daj je bil torej namenjen skupini državljanov, ki ji dohodki omogočajo varčevanje in varčuje z različnimi motivi: za starost, za nepričakovane dogodke, za poznejše večje nakupe in investicije, za potomce, za boljši občutek varnosti in neodvisnosti v prihodnosti ...
V Evropi smo že dolgo poznani kot varčen narod. Stopnja varčevanja, ki pove, kolikšnega deleža dohodka gospodinjstva niso porabila, ampak so ga dala »na stran«, je bila v Sloveniji lani 13,9-odstotna, višja je bila le na Švedskem in v Nemčiji. V Evropski uniji je bila 9,9-odstotna, na evrskem območju 12-odstotna, na Poljskem, kjer je bila najnižja, samo 1,1-odstotna.
Tudi pri varčevanju je tako, kot pravi ljudska modrost: če nimaš nič (denarja, premoženja), je problem, a problem je tudi, če kaj imaš. Tisti, ki lahko varčujejo, se namreč sprašujejo, kako varčevati, da bodo njihovi prihranki varni in da bodo ohranjali realno vrednost. Varčevalne navade so se v zadnjih letih precej spremenile, k temu so največ prispevale rekordno nizke obrestne mere, ki tudi letos ostajajo na nizki ravni. Gospodinjstva še vedno sicer največ varčujejo v obliki vlog (depozitov) pri bankah, vendar pa jih čedalje več varčuje tudi drugače. Povečuje se delež varčevanja v vrednostnih papirjih in še zlasti v obliki delnic in drugega lastniškega kapitala.
Aktualna priložnost za varčevanje so tudi delnice NLB, ki jih mali vlagatelji lahko kupijo do 7. novembra na desetih vpisnih mestih v Sloveniji, tudi v Kranju in Domžalah. Napovedana dobičkonosnost banke in izplačilo sedemdeset odstotkov dobička njenim lastnikom je mikavna, a tisti z »zgodovinskim spominom« še niso pozabili zgodbe z Novo KBM, ko so stali v vrstah za nakup delnic – in potlej, v letih bančne krize, ostali brez vsega ali skoraj brez vsega.
Ko se v gospodinjstvih odločajo za oblike varčevanja, pretehtajo tudi to, koliko prihrankov jim bo z davki pobrala država. Varčevalci pričakujejo stabilno davčno okolje, žal pa vsaka vlada vsaka štiri leta (ali še prej) uveljavlja spremembe. Šarčeva vlada že napoveduje, da bo prihodke iz kapitala in rent vključila v osnovo za odmero dohodnine.