Ambulanta dr. Fajdige

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (39)

V preteklih mesecih sem na razstavi o znanem kranjskem zdravniku dr. Božidarju Fajdigi z veseljem opazovala obiskovalce, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali predmete iz zdravnikove ambulante in z nasmehom prebirali zgodbe o njegovem delu. Starejši so radi dodali svoje spomine na srečanja z zdravnikom, mlajši so komentirali z očmi današnjega časa.

Med muzejskimi zbirkami novejšega časa je nedvomno izjemna in ena najzanimivejših oprema ambulante dr. Fajdige, ki je v Kranju kot zdravnik delal štiri desetletja. Hranimo napisno tablo, dve zdravniški torbi, veliko pripomočkov, instrumentov za različne posege in porode, mizo za preglede, številna zdravila in dokumente.

Dr. Božidar Fajdiga (1887–1966) se je rodil v Novem mestu. Medicino je študiral na Dunaju. Mladi zdravnik je moral leta 1914 oditi na vzhodno fronto, kjer je padel v rusko ujetništvo. Izkušnja iz sibirskih vojnih taborišč je še dodatno obrusila njegov karakter. Ko se je leta 1920 vrnil domov, se je poročil s Kranjčanko Maro Rakovec. Najprej je bil okrožni zdravnik v Škofji Loki. Leta 1924 je postal okrajni zdravnik v Kranju in njegova naloga je bila skrb za izboljšanje splošnih zdravstvenih razmer. Hkrati je imel zasebno ambulanto v mestu in je obiskoval bolnike v okolici Kranja. Med drugo svetovno vojno je na skrivaj zdravil partizane in je bil po izdaji konfiniran v Nemčijo. Po vojni je nadaljeval zdravniško delo v svoji ambulanti, tudi ko so bile vse zasebne prakse ukinjene. V prostem času je bil navdušen lovec. Običajno je oblečen kar v lovsko opravo in z zdravniško torbo pod roko hitel po mestu.

Meščani so dr. Fajdigo spoštovali in cenili kot izjemnega zdravnika, čeprav v pogovorih z bolniki marsikdaj ni izbiral besed. Bil je odličen praktik, hiter diagnostik, še posebno dober porodničar. Predvsem je bil pozoren opazovalec in je razumel človeške stiske. Velikokrat je zdravil tudi zastonj. Po njegovih recepturah so v kranjskih lekarnah izdelovali zdravila. Fajdigov čaj, mazilo, vodo in prašek so ljudje veliko uporabljali za lajšanje manjših težav.

Zaradi načina dela z bolniki, neposrednosti in zanimivega, včasih bolj robatega značaja, so se ga Kranjčani še dolgo spominjali. Vse do danes so se ohranile številne anekdote in ena od teh pripoveduje, kako je po kratkem pregledu fino oblečeni dami, ki si je prehladila mehur, na recept predpisal toplo spodnje perilo, ki ga seveda v lekarni ni dobila.