Od zemlje do kruha iz krušne peči

Na Borštnikovi domačiji v Cerkljah je v soboto potekala zanimiva predstavitev peke kruha v krušni peči.

Cerklje – Malokatera slovenska družina danes še je kruh, spečen v domači krušni peči. A takšno opravilo je bilo nekdaj povsem običajno v skoraj vsaki slovenski hiši. Delček tega so v soboto dopoldan oživili na Borštnikovi domačiji v Cerkljah.

Dogodek so poimenovali Od zemlje do žemlje. Obiskovalcem pa so poleg številnih običajev, povezanih s peko kruha, prikazali tudi postopke, kako se seje, žanje in obdeluje proso, preden sploh dobimo moko, potrebno za peko kruha. »Proso je z naših polj izginilo že pred kakšnimi šestdesetimi leti, zato se ga spomnijo le še starejši. Vedno se je melo, nikoli mlatilo – in tudi ta izraz se je z leti pozabil,« je povedal skrbnik domačije Danijel Novak, ki je skupaj z gospodinjo Greto Zlate iz Praš in domačinom Ivanom Kropivnikom ter ob pomoči animatorja Stena Vilarja razkril še marsikateri zanimiv običaj, povezan s peko kruha.

Greta Zlate, ki sicer kruh trikrat na teden peče na domači kmetiji, je testo zamesila v mentrgi, kmečki mizi, s koritom za mesenje, spekli pa so ga v stari krušni peči Borštnikove domačije.

Medtem, ko se je kruh pekel, so naredili »nasad« – proso so razgrnili po podu in nanj najprej povabili otroke, kot je bilo to nekdaj v navadi, preden so ga pohodili konji in tako izločili zrnje, ki so ga kasneje še prečistili.

»S prikazom kmečkega opravila, ki se je nekdaj vsaj enkrat na teden odvijalo v vsaki kmečki družini, želimo ob letu kulturne dediščine obuditi za star običaj, ki je danes skorajda že pozabljen,« je še povedal Novak.

Obiskovalci dogodka od Zemlje do žemlje, ki jih je bilo skorajda preveč za majhno kmečko izbo Borštnikove domačije, so tako lahko marsikaj novega izvedeli, predvsem najmlajši pa so se naučili – kot je nekdo hudomušno pripomnil – da kruh ne raste v trgovini.