Projekt Stara hišna imena v teh dneh začenjajo izvajati tudi v tridesetih vaseh v občinah Komenda, Mengeš, Medvode, Vodice in Trzin. / Foto: Klemen Klinar

Zbiranje starih hišnih imen

V občinah Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice so pred kratkim začeli izvajati projekt Stara hišna imena.

Vodice – S popisovanjem starih hišnih imen so na Zgornjem Gorenjskem v okviru Turističnega društva Dovje - Mojstrana začeli že leta 2007, dve leti kasneje pa je projekt prešel pod okrilje Razvojne agencije Zgornje Gorenjske.

Potem ko so v Zgornji in Osrednji Gorenjski popisali že več kot 9300 hišnih imen, so pred dnevi projekt začeli tudi v skupno tridesetih vaseh v občinah Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Občine so v okviru Lokalne akcijske skupine Za mesto in vas za projekt, ki bo trajal do konca avgusta prihodnje leto, pridobile tudi finančna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Kot nam je povedal vodja projekta Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, bodo s prvim terenskim delom na novem območju raziskovanja začeli prav v teh dneh. »Za vsako vas pregledamo župnijske knjige in zgodovinske katastre iz časa Avstro-Ogrske, s temi podatki pa gremo potem na teren. Vselej povabimo stanovalce vasi, da nam sporočijo hišno ime, ker pa se ne odzovejo vsi, se odpravimo tudi v vasi in jim projekt predstavimo,« pojasnjuje Klinar, ki na temo hišnih imen pripravlja tudi doktorsko nalogo, in dodaja, da je odziv med prebivalci zelo dober. Slabi dve tretjini se jih odloči, da na hišo pritrdijo tablo s hišnim imenom, ki jim jo brezplačno priskrbi agencija, zbrana imena pa so predstavljena tudi v tiskani knjižici in na spletni strani www.hisnaimena.si.

S projektom pomagajo ohranjati nesnovno kulturno dediščino, hkrati pa jo tudi pomagajo oživljati in njen pomen predstaviti prihodnjim generacijam, o čemer priča tudi zanimiva anekdota, ki nam jo je zaupal Klinar: »Ko smo projekt izvedli v Gorjah, nas je tamkajšnja učiteljica obvestila, da so se otroci v šoli začeli klicati po domačih hišnih imenih, tisti, ki pa prihajajo iz novejših hiš, ki seveda nimajo hišnih imen, pa so bili zaradi tega kar malo nesrečni.«

Dobro so projekt sprejeli tudi tujci, ki so lastniki nepremičnin na podeželju. »Med kupci nepremičnin je veliko Angležev, ki imajo zelo pozitiven odnos do naše kulturne dediščine in so se v veliki večini odločili za nakup table s hišnim imenom,« pripoveduje Klinar in doda še eno zanimivost: »Najpogostejše hišno ime je pri Kovač, pri tem pa je zanimivo, da se v hišno ime v posamezni vasi skoraj nikoli ne podvoji, saj so jih ljudje uporabljali prav za to, da so med sabo razločevali, ko še ni bilo priimkov in hišnih številk.«