Idrijski žlikrofi

Skozi Poljansko dolino do Cerknega in v Idrijo (2)

Milojka Magajne se dotakne še enega velikega potenciala idrijskega muzeja, ki je del Unescove dediščine, medtem ko je Partizanska bolnica Franja nosilka znaka evropske dediščine. »Grad Gewerkenegg v Idriji in tehniška dediščina, za katero skrbimo, prav tako pritegne veliko obiskovalcev. Zelo odmevne so naše čipkarske razstave. Poleg stalne razstave čipk na gradu pripravljamo namreč tudi občasne razstave tako v Idriji kot v Cerknem, na katerih se predstavljajo domače klekljarice, redno pa gostimo tudi tuje. Letos je bila zelo odmevna razstava čipk iz Rusije z naslovom Vologda: ruska prestolnica čipk.« V Cerkljanskem muzeju pa obiskovalce najbolj pritegnejo laufarji, razstavljeni cerkljanski pustni liki. Danes jih poznamo 25, posebnost pa so njihove »larfe«, ki so izrezljane iz lipovega lesa, razen Lamanta, ki je narejen iz živalske kože. Ljudem pa je vizualno zagotovo najbližje Ta terjast, ki je tudi najbolj poskočen in prepoznaven lik v laufarski družini.

In kaj v muzeju pripravljajo v nadaljevanju? Milojka Magajne pravi, da bo razstava na temo prve svetovne vojne na ogled do konca maja prihodnje leto, potem se bodo pa verjetno posvetili pripravi razstave na temo rapalske meje. V prihodnjem letu bi radi pripravili tudi potujočo razstavo na temo Partizanske bolnice Franja, s katero bodo lahko gostovali pri drugih nosilcih znaka evropske dediščine. »Gostovanje na Hrvaškem je že dogovorjeno,« še pove in zaključi s povabilom: »Mestni muzej Idrija skrbi za sila raznovrstno dediščino. Lahko jo najdete sredi mesta, za debelimi grajskimi zidovi idrijskega gradu in v nekdanji cerkljanski sodniji, z malce truda pa tudi sredi gozda pod robom Vojskarske planote, v slikoviti soteski Pasice in pod kopasto Kojco. Pripoveduje nam zgodbe o delavnosti, iznajdljivosti, vztrajnosti, pokončnosti in pogumu naših prednikov. Obiščite nas in jim prisluhnite. Z njimi boste potešili svojo radovednost, se naužili lepega in skrivnostnega ter podoživeli čas, ko se je rojevala svoboda.«

Težko pa si Idrijo predstavljamo, ne da bi pokusili njihove znamenite žlikrofe. Gorenjci smo jih tokrat okušali v Gostišču Barbara, kjer nas je sprejel Matjaž Jelovčan, ter nas – preden smo se sprehodili skozi Idrijo z vodnikom Jožetom Pavšičem – pogostil še z idrijsko ocvirkovko in pijačo dobrodošlice: grenkim pelinovim napitkom ali »gerušem«, nam predstavil idrijski žlikrof in posebno sladico, ki je nastala po njegovi ideji: čokoladni žlikrof, ter povedal še nekaj o hiši, v kateri je gostišče. Pod gostiščem je namreč vhod v Antonijev rov, je pa to tudi rojstna hiša Stanka Bloudka, očeta znamenite Bloudkove skakalnice v Planici.

Jože Pavšič pa nas je torej popeljal skozi mesto, in ker je nekdanji rudar, seveda izletnikom vprašanj na temo knapovskega življenja ni zmanjkalo. (Konec)