Bela gospodična

Takšen vzdevek je dobila Henriette d'Angeville, druga ženska, ki je stopila na vrh Mont Blanca v septembru 1838 in so jo po spustu v Chamonixu, od koder je odprava tudi krenila, sprejeli z bučnim navdušenjem. Prva je bila kmečko dekle in natakarica Marie Paradis, domačinka iz Chamonixa, ki pa so jo na vrh, ko ji je zmanjkovalo zraka, menda vodniki bolj prinesli kot pripeljali že leta 1808. Nesporno velja Henriette d' Angeville za prvo alpinistko, ki je osvojila še dvajset vrhov v Alpah, Mont Blanc pa je osvojila, ko ji je bilo že 44 let. Zadnji vrh je osvojila, ko ji je bilo 69 let. Do smrti 13. 1. 1781 je nato bivala v Lozani, kjer je ustanovila in odprla Muzej mineralov. Poročila se ni nikoli.

Bila je plemkinja, katere deda je usmrtila giljotina, oče pa je bil po francoski revoluciji zaprt. Zato se je družina preselila na podeželje in iz domačega gradiča je Henriette gledala mogočne vrhove in skrbno načrtovala svoj vzpon. Doumela je, da se lahko ponesreči, in je zato napisala celo oporoko.

Henriette d'Angeville, ki se je rodila 1794, je svoj načrt oblikovala tako natanko kot vojaški strateg. V njeni odpravi je bilo šest prekaljenih vodnikov, šest nosačev in mulovodec. Zase je skrbno pripravila oblačila za vzpon na vršac. Na glavi je imela krzneno pokrivalo, prišito na zelen slamnik; ogrinjalo, preščipnjeno v pasu, je bilo iz krzna. Spodnja krila so bila vatirana in so ji segala do meč, pod njimi je nosila pumparice. Svoja oblačila je natanko opisala pozneje, ko je izdala knjižico Moja odprava na Mont Blanc. V njej je tudi podatek, kaj je štirinajst gornikov – poleg takratne gorniške opreme – imelo za preživetje, da jim ni krulilo v želodcih: dva koštrunja stegna, dva volov­ska jezika, 24 pečenih piščancev, šest hlebcev kruha, steklenico konjaka, 1steklenico kisa, steklenico sirupa, kurjo juho, šest sodčkov piva, poldrug kilogram sladkorja, poldrug kilogram čokolade, belo in rdeče vino in še nekaj malenkosti.

Ko je odprava odšla iz Chamonixa, se je oglasilo nekaj zlobnih, zelo omalovažujočih jezikov, češ kakšne muhe pa ima ta gospodična ekstravaganca. Vsem pa je dalo misliti, da je najela najboljše vodnike z bogatimi izkušnjami. Vzpon ni minil brez nevarnih pripetljajev, vendar se je srečno iztekel. A tudi po srečni vrnitvi je v Henriettino čašo slave, občudovanja in priznanja kanila grenka mačistična kap­lja. Neki švicarski časopis je objavil žolčni komentar, da možatega, kraljevskega vrha Mont Blanca doslej ni ponižal še nihče tako zelo kot noga nekega ženščeta! …

V Chamonixu in okolici pa še danes radi postrežejo z jedjo, ki ji pravijo pôelée montagnarde.

Gorniška ponvica

Za 4 (lačne po sestopu s hribov) potrebujemo: olje, 1 veliko čebulo, 1 kg krompirja, 250 g mesnate prekajene slanine, 25 cl belega suhega vina, 250 g mehkega sira.

Čebulo olupimo in dro­bno narežemo. Prepražimo jo na vročem olju, da postekleni. Dodamo na ploščke narezan krompir in pražimo 15 minut ter občasno premešamo. Dodamo vino in tenko narezan sir in na majhnem ognju pražimo še 15 minut, da je krompir mehak in sir stopljen.

Pa dober tek!