Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je med obiskom Slovenije srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem. / Foto: Nebojša Tejić (STA)

Stoltenberg v Sloveniji

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Slovenijo pozval k povečanju izdatkov za obrambo. Predsednik vlade Marjan Šarec se je na prvi delovni obisk v tujini odpravil v Bruselj.

Povečati obrambne izdatke

Ta teden je Slovenijo obiskal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Na srečanju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji, a tudi pozval k okrepitvi obrambnih izdatkov, saj po njegovih besedah nespoštovanje zavez ni pošteno do tistih zaveznikov, ki že vlagajo več za skupno obrambo. Če izvzamemo ZDA, članice Nata v povprečju za obrambne izdatke namenjajo 1,5 odstotka BDP, osem tudi že sicer dogovorjena dva odstotka BDP, medtem ko je slovenski delež okoli enega odstotka BDP. Slovenski premier mu je zagotovil, da bo skušal sredstva za obrambo povečati. Stoltenberg je enako sporočilo predal tudi v nagovoru državnemu zboru. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo bolje, če bi se sredstva namenila za bolnišnice ali socialo, pa »kruta resničnost pravi, da je treba narediti več« za zagotavljanje varnosti, je dejal. V parlamentarnih strankah so sicer precej zadržani glede povišanja obrambnih izdatkov, poslanci Levice pa so celo bojkotirali Stoltenbergov nastop v državnem zboru. Stoltenberga sta sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Dejan Židan.

Šarec najprej obiskal Bruselj

Slovenski premier Marjan Šarec se je ta teden na prvi delovni obisk v tujini odpravil v Bruselj, kjer se je med drugim sestal s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije Donaldom Tuskom in Jean-Claudom Junckerjem. Obisk naj bi potekal v dobrem vzdušju. Šarec je vse sestanke opisal kot konstruktivne in pozitivne, predvsem dobro pa se je po njegovih besedah takoj ujel s Tuskom, s katerim da delita enake vrednote in pogled na reševanje problemov. Šarec je na pogovorih znova predstavil tudi slovensko stališče glede arbitraže o meji s Hrvaško. Danes se bo srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Dolenc ni dobil podpore

Državni zbor je v torek na izredni seji zavrnil predlog predsednika republike Boruta Pahorja o imenovanju viceguvernerja Primoža Dolenca na položaj guvernerja Banke Slovenije. Dolenca je na tajnem glasovanju podprlo le trideset poslancev, potreboval pa bi najmanj 46 glasov podpore.

Koprivnikar zapustil BTC

Nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zaradi medijskih očitkov o domnevni zlorabi položaja pri podelitvi testnih frekvenc tehnologije 5G v zameno za zaposlitev v ljubljanskem BTC, ki jih je označil za načrtovano politično gonjo, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Že pred tem je izstopil tudi iz stranke SMC. »Povabila v BTC sem bil iskreno vesel, trdno prepričan, da z nobenim svojim dosedanjim ravnanjem nisem dal niti najmanjšega povoda za dvom v poštenje in zakonitost delovanja. Odpovedal sem se nadomestilu za nekdanje politike, iskanju službe v državni upravi ali z državo kakor koli povezanim podjetjem, da ne bi bilo dvoma. Očitno sem žrtev lastne naivnosti,« je Koprivnikar zapisal na svojem profilu na Facebooku. BTC pa je pred dnevi Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve obvestil, da v luči negativnega političnega in medijskega odziva vrača dodeljene testne, nekomercialne in neprofitne frekvence za območje BTC City.

Židanu drugi mandat

Na volilnem kongresu SD so konec tedna dosedanjemu predsedniku stranke Dejanu Židanu podelili nov (drugi) mandat za vodenje stranke. »Ne morem trditi, da bodo vse naše odločitve optimalne in da nikoli ne bo zmote, saj smo ljudje. Trdim pa odgovorno, da bomo energijo in znanje usmerili v to, da počnemo koristne stvari, da počnemo to, kar socialna demokracija počne že sto let,« je napovedal po izvolitvi.

Črnkovič se je poravnal z državo

Prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič se je z državo poravnal o odškodnini v primeru Patria, ki je po razveljavitvi obsodilne sodbe na ustavnem sodišču zastaral, je poročal časnik Delo. Poravnali so se na slabih 63 tisoč evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je Črnkovič zahteval kar 13,4 milijona evrov odškodnine zaradi 184 dni neupravičenega prestajanja zaporne kazni in poslovne škode. Odškodnino zaradi zadeve Patria od države terjata tudi upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič ter predsednik SDS Janez Janša.