Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje in predsednica Sadjarskega društva Gorenjske

Letos obilna sadna letina

»Letos je sadno drevje tako v intenzivnih kot v ljubiteljskih sadovnjakih dobro obrodilo, tako da je letošnja sadna letina ena najboljših v zadnjih letih,« ugotavlja Tatjana Zupan, predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce), in poudarja, da je sadje iz slabše oskrbovanih sadovnjakov slabše kvalitete.

V nasadu Resje so doslej z mrežo proti toči zaščitili 4,5 hektarja nasada, prihodnje leto pa si želijo tako zavarovati še ekološki nasad in novi nasad jablan sorte gala, skupno torej še približno tri hektarje.

Kaj je razlog za tako obilno letino?

»Dobra letina je predvsem posledica lanske pozebe, po kateri so v zemlji ostala hranila, ki jih je sadno drevje letos izkoristilo za rast in razvoj. Ker je bilo sadno drevje letos preveč polno, se lahko zgodi, da bo naslednje leto prazno ali da bo pridelka bistveno manj, še zlasti v sadovnjakih, kjer letos niso redčili plodov. V nasadu Resje redčimo plodove vsako letos, a še nikoli doslej jih nismo tako izdatno kot letos, ko smo fizično odstranili z drevja približno eno tretjino plodov.«

Letos so bili tudi dokaj dobri vremenski pogoji za pridelovanje sadja ...

»Brez težav ni bilo. Spomladi je bilo dosti dežja, kar je bilo ugodno za razvoj bolezni in škodljivcev. Avgusta je bila suša, občutili so jo predvsem nasadi na peščenih, prodnatih tleh, kjer so nekatere zgodnejše sorte jablan imele zaradi tega bolj drobne sadeže. Nekatere območja na Gorenjskem, še zlasti okoli Tržiča, je prizadela toča, ki je 'stolkla' tudi sadje. Sicer pa je bilo letos veliko sončnih dni, tako da je sadje dovolj sladko.«

Je sadje tudi kvalitetno?

»V dobro oskrbovanih sadovnjakih je kakovostno, v slabše oskrbovanih pa so imeli težave z boleznimi in škodljivci, še zlasti z jabolčnim zavijačem. Takšno sadje bo rado gnilo, zato ga bo treba v skladiščih pogosteje pregledovati in prebirati.«

Tudi marsikateri ljubiteljski sadjar se ob letošnji obilni letini sprašuje, kaj naj naredi z jabolki. Kaj bi mu svetovali?

»Možnosti je več, najslabša je ta, da jabolka ostanejo na drevesu in da propadejo. Lahko jih predelajo v sadni sok, segret na od 75 do 80 stopinj Cezija je konzerviran in zdrži tudi dve leti, lahko jih »namočijo« za žganje, jih narežejo na krhlje in posušijo, stisnejo iz njih mošt in pustijo, da nastane sadni kis, predelajo v čežano ...«

Velika ponudba sadja verjetno vpliva tudi na cene ...

»Na to vpliva predvsem velika ponudba jabolk slabše kakovosti, ki jih sadjarji in trgovci želijo čim prej prodati. Cene so že padle približno za desetino, kilogram jabolk je možno dobiti na trgu pod ceno en evro za kilogram. Cene so odvisne od vrste pridelave (ekološko pridelana so dražja) pa tudi od sorte. V nasadu Resje prodajamo zlati delišes po 85 centov, jonagold po 95 centov, ekološko pridelana pa po evro in pol.«

Bo sadje letos težko prodati?

»Prodaja v nasadu Resje za zdaj dobro poteka. Hladilnica za dvesto ton sadja ne bo zadoščala, zato bo treba pohiteti s prodajo. Klasične sindikalne ozimnice ni več, vse več pa je podjetij, ki kupijo jabolka za zdravo prehranjevanje svojih delavcev. Med potrošniki narašča povpraševanje po jabolkih iz ekološke pridelave.«

Jim lahko ustrežete?

»Ekološka pridelava poteka v sadovnjaku Resje na površini 1,3 hektarja, v prihodnje jo bomo še povečali. Celotni nasad obsega 30 hektarjev, od tega je v rodnosti 24 hektarjev. Letos spomladi smo na novo zasadili s sorto gala poldrugi hektar nasada. Na enem hektarju pridelujemo tudi orehe.«

Kolikšen bo letošnji pridelek?

»Ocenjujemo, da bomo pridelali od osemsto do devetsto ton jabolk. Približno polovico je zlatega delišesa, dobro so zastopane še sorte idared, jonagold, elstar, gala, breaburne, pinova in fuji, veliko je tudi povpraševanje po carjeviču in majdi.«

Obiranje sadja je v polnem teku ...

»Z obiranjem zgodnjih sort smo začeli v sredini avgusta, zdaj obiramo pozne sorte, nazadnje bo prišla na vrsto sorta fuji. Doslej smo obrali približno tretjino vseh jabolk, z delom bomo končali v prvih dneh novembra. Pri obiranju nam pomaga trideset obiralcev, večinoma so to domačini, jih je pa vse težje dobiti.«

Letos se je nasad vključil tudi v shemo Izbrana kakovost Slovenija. Kaj prinaša?

»Pri pridelavi upoštevamo vsa načela integrirane oz. ekološke pridelave, poleg tega pa še dodatne zahteve, predvsem glede vsebnosti sladkorja.«