Nemški krog (2)

Prvi del potovanja po Nemčiji nas je spremljalo lepo vreme, te sreče pa nismo imeli na gorski cesti v Schwarzwaldu, kjer nam je razgled zastirala megla.

Od Nürburgringa smo se odpeljali proti jugu ter prišli v dolino Mozele. Reka teče skozi tri države: Francijo, Luksemburg in Nemčijo. Čeprav cesta za motoriste ni posebno atraktivna, pa je zanimiv pogled z motorja, saj so na hribih ob njej številni terasasti vinogradi, ob cesti pa kolesarske poti, pešpoti in turistični kraji. Na skoraj vsakem vogalu so vinske kleti in tudi mi smo si eno natanko ogledali. Ko smo vprašali za kavo in sok, smo lahko izbirali zgolj med domačim grozdnim in jabolčnim sokom. Seveda so imeli v ponudbi vrsto domačih vin, ker pa je naše nepisano pravilo, da na poti z motorjem nihče ne popije niti kapljice alkohola, smo se degustacijam odrekli.

Četrti dan smo potovanje zaključili v vasici Münchweiler v bližini Pirmasensa, kjer smo našli prijetno prenočišče. Ko smo želeli na večerjo, nam je gostitelj povedal, da je prva gostilna deset kilometrov daleč, in nam prijazno ponudil prevoz z avtomobilom. Med klepetom smo izvedeli, da je motorist in ima prijatelje v Tržiču. Pokazal nam je sliko Dolžanove soteske ter obljubil, da ob obisku Gorenjske pride tudi v Škofjo Loko.

Ker smo bili blizu francoske meje, smo se odločili, da se zapeljemo do Haguenaua. Na poti je začelo deževati, in tudi ko smo se malce pred Baden-Badnom vrnili v Nemčijo, so nam dežna oblačila prišla še kako prav. Vseeno smo se odločili za pot po schwarzwaldski razgledni cesti, ki je bila večinoma zavita v meglo. Ker je občasno tudi deževalo, smo se zgolj z enim postankom odpeljali nazaj v dolino in prenočili v prijetnem mestu Freudenstadt.

Naš zadnji cilj na poti po Nemčiji je bil Garmisch-Partenkirchen, kjer vsak prvi julijski konec tedna poteka srečanje motoristov, tako imenovani BMW motorrad days. Ker vnaprej nismo rezervirali prenočišč in smo vedeli, da bo zato v Garmisch-Partenkrirchnu težko najti prosti sobi, smo se ustavili petdeset kilometrov prej, v Schongau. V prijetnem gostišču s prenočišči so nas sprejeli Srbi in nam pripravili domačo balkansko večerjo s pleskavicami in ostalimi dobrotami.

Ker se je tudi vreme končno umirilo in je dež ponehal, smo se dobre volje pripeljali v Gramisch-Partenkircehen, kjer je bilo že zgodaj dopoldne na parkiriščih toliko motorjev, da smo komaj našli prostor. Ogledali smo si vrsto stojnic z motorji in rezervnimi deli (tudi Akrapovičevo) ter atrakcije motoristov na zato pripravljenem stadionu, popoldne pa smo se nato odpeljali proti Avstriji.

Prek Gerlos passa, od koder je lep pogled na Krimmlske slapove, smo se pripeljali do Zell am Seeja. Zadnji dan potovanja smo se prek Obertauerna in Turaceherhöha po skupaj 2636 kilometrih srečno vrnili domov.