Sirarstvu se obetajo zlati časi

Prvi Festival slovenskih sirov je minuli torek na Brdo privabil okoli tisoč obiskovalcev, ki so okušali vrhunske izdelke domačih sirarjev. Za razvoj slovenskega sirarstva se ni treba bati, menijo v združenju sirarjev.

Kranj – Vinski sir s teranom ali namočen v modro frankinjo, sir z ogljem, starani sir z rdečo plesnijo pa siri s konopljinimi vršički, čilijem, poprom, raznimi zelišči in drugimi dodatki. Kar okoli devetdeset različnih vrst slovenskih sirov je bilo možno poskusiti v torek na prvem Festivalu slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. Okoli trideset kmečkih sirarjev je obiskovalcem ponudilo po tri izbrane vrste sirov, na predstavitvi pa so se jim pridružile tudi nekatere slovenske mlekarne. Odziv tako gostincev kot tudi širše javnosti je bil nad pričakovanji, saj je sire prišlo okušat kar okoli tisoč obiskovalcev, so po prvem festivalu zadovoljno ugotavljali v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije.

»Ogromno dobrih sirov je na voljo, rad imam malo bolj posebne,« nam je zaupal obiskovalec Kristjan Cvek iz Kranja in mimogrede izdvojil ovčji sir z modro plesnijo, kozji sir za žar, sir s tartufi … »Všeč mi je, da lahko tu osebno spoznaš sirarje in njihove zgodbe,« je pristavil. Obiskovalci so lahko slišali marsikatero zanimivo zgodbo, tudi o mladih, ki nadaljujejo družinsko sirarsko tradicijo. Mednje sodita 28-letni Matevž Gartner in njegova dve leti mlajša sestra Lucija, diplomirani farmacevt in magistra geografije, ki sta izziv našla v domači sirarni v Studorju v Bohinju. Matevž je na Brdo pripeljal tudi potujočo sirarno, v kateri prikazuje postopke izdelave sire, Lucija pa je skrbela, da ga ni zmanjkalo na degustacijski stojnici. Za njihov planšarski sir s planine Laz je bilo veliko zanimanja. Nadvse živahno pa je bilo tudi ob drugih stojnicah. »Za festival sem slišala po radiu, pa sem prišla pogledat. Sire imam še preveč rada, res so dobri,« je povedala Ivanka Rupnik iz Voklega. Vrsta je bila tudi pred skupno priložnostno trgovinico sirarjev, kjer so nekateri siri prav kmalu pošli. Tudi kulinarične delavnice, na katerih so bili obiskovalci deležni malih skrivnosti kuharskih mojstrov in izjemnih okusov različnih jedi, so bile hitro zasedene.

»Odziv je bil zelo lep, bil je praznik slovenskega sirarstva,« je bil zadovoljen Milan Brence, predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki je s festivalom hkrati zaznamovalo 20-letnico delovanja. »Smo eno redkih slovenskih združenj, kjer si člani niso konkurenca, ampak čutijo, da so drug drugemu izziv, zgled, opora,« je dejal Brence in dodal, da so se na Brdu s skupnimi močmi zelo lepo predstavili potrošnikom. Poudaril je, da se slovenski sirarji ponašajo z vrhunskimi izdelki, ki se lahko postavijo ob bok evropskim. »Odnosi v našem združenju me navdajajo z optimizmom in mlada generacija, ki prihaja za nami, ki smo orali ledino, z odnosom do sirarskega poklica sporoča, da se za razvoj slovenskega sirarstva ni treba bati,« je prepričan Brence. Še več: tej branži se v naslednjih desetletjih po njegovem obetajo zlati časi, sir pa bi lahko postal ena od prepoznavnih značilnosti Slovenije.