Slikovita gorska železnica

Izletniki iz prve »runde« smo se srečali z Berninsko železnico v italijanskem mestu Tirano ter se z vlakom odpeljali do švicarskega St. Moritza, medtem ko je druga skupina svoje popotovanje v udobju panoramskih vagonov vlaka Bernina Express začela v St. Moritzu in izstopila v Tiranu.

Spektakularen način prečkanja Alp: Bernina Express (2)

Pomembnejši je podatek, da se je vreme pri prvi skupini kisalo, a zdržalo, medtem ko je druga skupina na najvišji točki proge lahko opazovala, kako se je okolica kopala v soncu.

Proga, imenovana Bernina Express, je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine.

Kot smo že omenili, smo izletniki Gorenjskega glasa na vlak sedli v St. Moritzu v kantonu Graubünden v Švici, izstopili pa v mestu Tirano v pokrajini Sondrio v Italiji – ravno obratno pa druga skupina.

Proga je edinstvena: poleg tega, da ponuja izjemne razglede na neokrnjeno alpsko naravo, vlak pelje skozi številne predore, še več je mostov, zanimiva sta na eni strani vzpon, na drugi spust. Zapeljali smo se tudi čez gorski prelaz Bernina. Najvišjo točko doseže proga na postaji Ospizio Bernina na višini 2253 metrov blizu vrha Piz Bernina, ki je s 4049 metri najvišja gora Vzhodnih Alp in tudi najvišji vrh v Retijskih Alpah. Berninsko železnico kot tako uvrščajo med najstrmejše železnice na celini, z naklonom do sedem odstotkov pa je ena najstrmejših adhezijskih železnic na svetu. Morda so tisti, ki so se pripeljali iz smeri St. Moritza, bolj zaznali še eno zanimivost proge: preden so dosegli svojo končno postajo v Tiranu, ko vlak nadaljuje spust, jih je namreč čakal še spiralni viadukt Brusio. Viadukt velja za zelo spektakularno gradnjo na liniji Bernina.

Tisti, ki smo se peljali v obratni smeri in smo izstopili v St. Moritzu, smo po ogledu turističnega mondenega središča, katerega sloves vsi dobro poznamo, ponovno sedli na avtobus in nadaljevali pot proti mestu Chur, ki je najstarejše švicarsko mesto in sedež kantona Graubünden. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo mogočne romanske katedrale, cerkve sv. Martina in številnih meščanskih stavb. Kdor je želel, si je privoščil tudi kavo. Pogovor je mimogrede nanesel na ceno kave v St. Moritzu. Res je pravzaprav neke vrste poseben dogodek, da lahko rečeš, da si v St. Moritzu pil kavo. Ugotovili smo, da sta bila na primer kava z mlekom in kapučino hitro deset evrov, morda še kakšen evro več. Jaz sem si privoščila »kosilo«: presto, ki je bila malce večja in polnejša ter tudi bolj slana od običajne. Spominjala je na bavarsko »pretzle«. Pri uličnem prodajalcu je bila cena za eno 4,50 evra – dovolj, da začneš razmišljati, da je življenje tu resnično drago ...

(Nadaljevanje prihodnjič)