Na letošnjem Festivalu kranjske klobase so lahko obiskovalci pokusili kranjsko klobaso dvanajstih certificiranih proizvajalcev.

Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra

Ob Zbiljskem jezeru so v soboto organizirali Festival kranjske klobase, na katerem so lahko obiskovalci kar na dvanajstih stojnicah pokusili kranjsko klobaso. Organizatorji festivala se kljub deževnemu vremenu niso pustili zmesti. Dogajanje so pač prestavili pod šotor.

Festival kranjske klobase je bil tokrat prvič v organizaciji Javnega zavoda Sotočje iz Medvod v sodelovanju z Gospodarsko interesnim združenjem (GIZ) proizvajalcev kranjske klobase. Kot tak je festival namenjen promociji kranjske klobase, tradicionalnega slovenskega proizvoda, ki je na trgu Evropske unije (EU) zaščiten z geografsko označbo in označen s simbolom kakovosti EU.

In kljub dežju je v soboto ob Zbiljskem jezeru dišalo po kranjski klobasi, ki je našla pot na vsakdanji in praznični jedilnik slovenskega človeka že daleč v preteklosti – in tako je ostalo do danes.

Kakovost kranjske klobase in njena polna aroma prepričata tudi najzahtevnejše gurmane. Letos so obiskovalci festivala lahko degustirali kar dvanajst kranjskih klobas certificiranih proizvajalcev – od tega jih je bila polovica z Gorenjskega. V nagradni igri pa so lahko tudi preverili svoje znanje o slovenskih zaščitenih proizvodih in se pomerili v prepoznavnosti simbolov kakovosti hrane EU. Na koncu je srečni izžrebanec prejel darilno košaro, polno zašpiljeno dobrih kranjskih klobas. Dogajanje pa je popestrilo tudi kulinarično ustvarjanje lanskoletne zmagovalke slovenskega MasterChefa Sare Rutar. Tokrat je pripravila raviole z nadevom iz kranjske klobase in piščančjo rulado, ravno tako z nadevom iz kranjske klobase, ter za prilogo jabolčni chutney in pastinakov pire.

Na festivalu smo srečali tudi generalno sekretarko GIZ-a Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin. Ko smo jo povprašali, ali je tudi sama ljubiteljica kranjske klobase, je najprej povedala, da res škoda, da jim vreme ni šlo na roko, saj bi se obiskovalcev na festivalu trlo, potem pa z navdušenjem nadaljevala: »Kranjsko klobaso imam resnično rada. Zagotovo jo za kosilo pripravim vsaj dvakrat na mesec – ker je dobra in ker jo lahko pripravim z zeljem, kislim krompirjem, če se mi res mudi, pa le s kajzerico.«

Obiskovalci festivala so kranjsko klobaso degustirali s kruhom, sicer največkrat pa zraven postrežejo gorčico ali hren. Kako pa je z njeno pripravo, nas je zanimalo. Uradna navodila pravijo, da jo damo v vrelo vodo in jo pustimo vreti osem minut, nato pa odstavimo in serviramo. A večinoma imajo ljudje – že od nekdaj – izdelan svoj recept, kako bo pa njihova »kranjska« res odlična. Tako nam je večina vprašanih zaupala, da kranjsko klobaso dajo v mrzlo vodo, in ko ta zavre, pustijo, da vre še dve minuti – »da ne gre vsa dobrota ven« – in potem lonec odstavijo. Nekateri pa jo na primer po zavretju kuhajo na nizkem ognju še deset minut. Spet tretji pa so se nasmehnili: »Pri kuhanju kranjske klobase ima vsak kuhar ali kuharica svoje ''fore''.«

Zanimivo pa je bilo, da smo tokrat med večinoma promotorkami oziroma predstavnicami kranjskih klobas opazili le dva promotorja – in oba sta predstavljala gorenjski »revir«, obiskovalci pa so lahko pokusili kranjske klobase večjih in manjših certificiranih proizvajalcev praktično z vseh koncev Slovenije.