Opremljenost gornikov je vedno boljša, vendar pa je obremenitev gora, zlasti Triglava, že prevelika, ugotavlja Rozman. / Foto: Manca Čujež (PZS)

Naše gore so preobremenjene

Ob zaključku poletne sezone smo govorili z Janezom Rozmanom, dolgoletnim gorskim reševalcem iz Bohinja, načelnikom tamkajšnje postaje GRS in od marca letos predsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije.

Janez Rozman je med planinci in gorskimi reševalci znano ime. Veteran gorskega reševanja s četrt stoletja izkušenj, reševalec letalec, načelnik postaje Gorske reševalne službe Bohinj, ene najbolj obremenjenih v državi, in od marca letos predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Skupnosti prostovoljcev, ki brez težav parira poklicnim gorsko-reševalnim organizacijam po svetu.

Do 12. septembra so gorski reševalci zabeležili že 423 intervencij, v katerih je življenje izgubilo 11 gornikov in pa drugih obiskovalcev gora, saj gorski reševalci posredujejo tudi ob zdravstvenih težavah in delovnih nesrečah na težje dostopnih predelih. Najbolj obremenjeni po besedah Janeza Rozmana ostajajo ravno 'njegovi' bohinjski reševalci: »Letos je bila postaja GRS Bohinj najbolj obremenjena, takoj za nami Tolmin in Bovec. Nekaj tudi Ljubljana, ki ima intervencije po sredogorju, Kranjska Gora, Mojstrana … Glavni razlogi za nesreče v gorah, ki so bili nekoč bolj kot ne povezani s slabo opremo, so se danes prenesli na slabo fizično pripravljenost, izčrpanost in zdravstvene težave, zaradi katerih prihaja do poškodb. Nekaj je bilo tudi alpinističnih nesreč, a stanje se je na tem področju izboljšalo.«

Kot dodaja Rozman, se je oprema obiskovalcev gora močno izboljšala, še posebej pri Slovencih, pa tudi pri tujcih, ki redno obiskujejo hribe: »Največji problem trenutno je turizem. Tuji turisti so problematični, ker v gore odidejo v vsakem vremenu, neprimerno obuti in opremljeni, a tudi pri njih se situacija izboljšuje, saj jih vse več najema naše gorske vodnike. A obremenitev naših gora, še posebej Triglava, je prevelika in že kar moteča, zato je nujno najti način, kako omejiti obisk. Slovenski ljubitelji gora so se okolici Triglava med poletjem začeli že kar izogibati.«

Poseben izziv so tudi ekstremni športniki, ki v premagovanju lastnih ciljev odidejo v visokogorje v športnih copatah, kratki majici in hlačah ob predpostavki, da se jim ne bo nič zgodilo: »Če se jim bo pa že kaj zgodilo, bo pa v pol ure helikopter tam, razmišljajo. Taka računica ni prava in se lahko ne izide. Visokogorje je po vremenskih spremembah specifično, tako so sredi avgusta gorniki že zmrznili v gorah. Vremenski preobrat je lahko usoden.«

S položajem predsednika GRZS po besedah Rozmana pride tudi še večja obveščenost o dogajanju z vsemi podrobnosti, po ocenah predsednika pa sistem deluje dobro: »Vsaka intervencija sicer s seboj prinese svoje posebnosti. V gorskem reševanju so razmere neponovljive, vsakič je stanje drugačno, vsaka intervencija je zgodba zase.«

Podmladka na nivoju društev in zveze je dovolj, tako se vsako leto usposablja lepo število reševalcev. »Vseeno pa ne gre za lahko delo, večina nas vidi v dolini v oblačilih reševalcev, a ko se enkrat odločiš za to delo, ti to postane način življenja, sploh v tistih društvih, ki imajo veliko dela. Tam ni milosti.«

Poleg intervencij so gorski reševalci opravili še vrsto drugih aktivnosti, od tradicionalne čistilne akcije na Triglavu do spremstev na tekmah in prireditvah v visokogorju. »Kar pomeni, da smo kar precej obremenjeni, če v račun vzamemo, da je treba še v službo in tudi za družino je treba najti nekaj časa. Sedaj je vsaj naš status zakonsko urejen, tako da nekaj nadomestil vseeno dobimo. Bistveno je, da reševalec nekaj od tega ima. Intervencije so skoncentrirane na obdobja, pride do sočasnih intervencij, podpora mora biti s tal, ena poklicna ekipa na primer tega ne bi zmogla … Če se sistem prostovoljstva, kot ga imamo, nekoč sesuje, bodo težave. Do tega pa lahko pride zelo hitro.«

V preteklih letih je po tujih turističnih agencijah, še posebej na vzhodu Evrope, zakrožila vest o slovenskih gorskih reševalcih, ki pomagajo zastonj, kar je v naše gore pripeljalo morda še nekaj več avanture željnih turistov, kar bi veljalo morda tudi izkoristiti: »Tudi to je del turistične ponudbe, to naj prepoznajo tudi turistične agencije in organizacije, kot ponekod že so. Da bi začeli zaračunavati reševanje, pa ni naša naloga, to naj opravijo zavarovalnice.« Kako omejiti obisk v gorah, se odgovor ponuja deloma kar sam, saj slovenske planinske koče ponujajo veliko mero luksuza, ki ga v tujini, tudi v Avstriji in Italiji, ni najti, in morda bi bila omejitev tega korak v pravo smer,« razmišlja Rozman.