Spomini in spoznanja Ernesta Petriča

»Vstali smo in se napotili v 'Zeleni salon', kjer naj bi Silvestra in Eva kramljali s predsednikovo soprogo in kjer naj bi se poslovili. Tu pa je nastala resna težava. Ne prve dame ne Eve in ne Silvestre tam ni bilo. Osemletna Eva, ki se je očitno čutila bolj sproščeno kot Silvestra, je Barbaro najprej povabila, naj pride na obisk v njeno šolo, nato pa jo je še vprašala, kje je psička Milli. Gospa predsednikova ji je hotela ustreči, zato so stopile na vrt Bele hiše in poskušale priklicati Milli. Da, tisto Bushevo psičko Milli, za katero je ob neki priložnosti na višku predvolilnega boja Bush neprevidno dejal, da o zunanji politiki več ve kot njegov nasprotnik Bill CIinton. Očitno pa Milli ni kaj dosti vedela o protokolu in se ni dala priklicati, da bi se predstavila hčerki slovenskega veleposlanika. Ko so prvo damo, Evo in Silvestro le privedli v salon, pa zapletov še ni bilo konec. Ko je predsednik dal tudi Evi roko v slovo, mu je ta začela pripovedovati, da je na volitvah, ki so jih priredili otroci na njeni šoli, gladko zmagal. Ni je dobro razumel, zato se je sklonil k njej, da bi jo bolje slišal. Prisotni fotograf je seveda slikal in nastala je meni najljubša slika v moji diplomatski karieri: osemletna Eva razlaga globoko sklonjenemu predsedniku ZDA tako rekoč na uho, recimo, kako naj uredi svetovne zadeve. To je fotografija, kakršno bi si želel vsak politik, slovenski še posebej. 'Konverzacija' z Evo je očitno ostala v spominu tudi Bushu, saj me je slaba dva meseca zatem, ko se je srečal z zunanjimi ministri Poljske, Avstrije, Madžarske in Slovenije, vprašal, kako gre ženi in 'the little girl' … Ponosen sem bil tisti večer in Silvestra je bila ponosna z menoj, saj sem sodeloval pri 'delanju' zgodovine, pri vstajenju slovenskega naroda. Vedno bom ponosen na to – na 18. november 1992.« (Str. 289 in 292)

Tako je bilo v Beli hiši tistega dne, ko je dr. Ernest Petrič predsedniku Georgu Bushu st. predal akreditivno pismo in tako tudi formalno postal veleposlanik RS v ZDA. Navedeni odlomek je iz Petričeve knjige, ki nam bo poslužila kot iztočnica za Glasovo prejo z njim v radovljiški knjižnici prihodnji teden (20. 9. 2018). Avtor knjige nam bo osebno razložil, kako je pol stoletja sodeloval pri »delanju« slovenske zgodovine, od let okrog 1970, ko je bil član vlade Staneta Kavčiča, prek svoje bogate diplomatske kariere (bil je naš veleposlanik v Indiji, ZDA, pri OZN in na Dunaju), do predsedovanja Ustavnemu sodišču RS. Naš gost bo človek, ki ima res kaj povedati.