Letošnja povorka je štela okoli tisoč devetsto narodnih noš.

Dediščine se ne da vzeti

Konec tedna je bil Kamnik znova v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. Pestro dogajanje s številnimi dogodki je vrhunec doseglo v nedeljo s tradicionalno povorko narodnih noš.

Kamnik – Po tem, ko jo je lani organizatorjem zagodel dež, so letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku zasijali v sončnem in toplem vremenu. Krona 48. prireditve je bila nedeljska povorka skozi staro mestno jedro, ki se je je letos udeležilo okoli 1900 konjenikov, skupin in posameznikov, odetih v narodne noše. Poleg slovenskih so obiskovalci lahko občudovali tudi noše iz Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Črne gore, Cipra in Lužiških Srbov.

Najstarejši etnološki festival pri nas se lahko pohvali s priznanjem angleške časopisne hiše The Guardian, ki ga je letos uvrstila na listo dvajsetih najpomembnejših tradicionalnih festivalov v Evropi. Da si mesto na lestvici zasluži, so organizatorji dokazovali s številnimi spremljajočimi prireditvami v času štiridnevnega festivala, ki vsako leto v Kamnik privabijo okoli trideset tisoč obiskovalcev, največ prav na nedeljsko povorko, ki se je je tudi letos udeležilo blizu dva tisoč udeležencev v narodnih nošah iz vse Slovenije in tudi tujine.

Povorko si je ogledal tudi predsednik vlade in nekdanji kamniški župan Marjan Šarec, ki je v ospredje postavil predvsem pomen ohranjanja kulturne dediščine za obstoj naroda. Kot je povedal, se je slovenski narod skozi stoletja ohranil, ker je znal ceniti tisto, kar je njegovo. »Tudi danes, v 21. stoletju, to ne sme biti zastarelo, ampak moramo še naprej ohranjati svojo dediščino, kajti to je tisto, česar nam nihče ne more vzeti,« je poudaril Šarec.

Festivalsko dogajanje sta sicer že v petek uradno odprla v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger ter podžupan, ki je po odhodu Marjana Šarca začasno prevzel vodenje občine, Igor Žavbi. Sledil je koncert Mestne godbe Kamnik, ki letos praznuje 170 let obstoja, ter nastop kamniških mažoretk. Na odru, ki je bil zaradi del in arheoloških izkopavanj na Glavnem trgu letos izjemoma prestavljen na Trg prijateljstva, so se zvrstili nastopi številnih folklornih skupin, potekalo je tekmovanje harmonikarjev, v večernih urah so obiskovalce zabavali nastopi glasbenih skupin, v središču mesta pa jih je pričakala tudi pestra sejemska ponudba.

V okviru festivala so na ogled tudi štiri strokovne razstave. Že od konca avgusta je v prostorih Občine Kamnik na ogled razstava Markova herbija, ki predstavlja oblačilno dediščino dela slovenskih Prekmurcev, Galerija Mihe Maleša pa še do 20. septembra gosti razstavo Zakladi hrvaške oblačilne in nesnovne dediščine. Galeriji Dika je ponudila prostor za razstavo z naslovom Spodi n'č, gor pa b'l mau, ki predstavlja spodnje perilo naših babic in dedkov, v Galeriji nad Kavarno Veronika pa je na ogled razstava Le kam sodi ta obleka?, na kateri so razstavljena oblačila za različne priložnosti.