Hudomušni ilustrator Veno Dolenc ob svojem Skopuhu, ki se je skril v blagajno. / Foto: Igor Kavčič

V kraljestvu domišljije

V Galeriji Paviljon je na ogled razstava ilustracij z naslovom Moč Domišljije, ki jih v svoji bogati likovni zakladnici pravljičnega sveta hrani ilustrator, pesnik, glasbenik in znani Tržičan Veno Dolenc.

Tržič – Zadnja tri leta je september, zagotovo najbolj šolski mesec v letu, v Galeriji Paviljon rezerviran za ilustratorje. Po prenovi galerije je tako ilustratorski september leta 2016 odprla Jelka Reichman, lani so gostili Zvonka Čoha, letos pa je prostor z obilico pravljične domišljije napolnil domačin Veno Dolenc. Domala pol stoletja je že aktiven na likovnem področju bodisi kot slikar bodisi kot ilustrator. V osemdesetih letih je bil eden najbolj prepoznavnih oblikovalcev ovitkov plošč pri nas. V devetdesetih se je spet intenzivneje posvetil ilustraciji za otroke in mladino, še danes pa redno objavlja v tržaški reviji za otroke Galeb.

Starejši ga seveda poznajo kot ustanovitelja ene naših najbolj znanih akustičnih glasbenih skupin Sedmina. Z Melito Osojnik in kolegi iz skupine so pustili neizbrisen pečat na področju akustične glasbe, po razpadu skupine pa je desetletje v zasedbi z imenom Duma sodeloval s pevko Klariso M. Jovanović. Izdal je tudi dve pesniški zbirki. Kot je v svojem nevsakdanjem pogledu na življenje duhovit in iskriv v poeziji, te njegove značajske lastnosti lahko prepoznavamo tudi v ilustraciji.

Prav Venove ilustracije so na tokratni razstavi v središču pozornosti. Kakih šestdeset jih je postavil na ogled, in sicer iz slikanic O skopuhu, ki se je skril v blagajno (2006) in iz desetletje starejše Sanje male miške (1996). Tu pa so še ilustracije iz knjižne zbirke Zakladnica slovenskih pripovedi, ki je v več knjigah izšla pri založbi Didakta. Njegov najznačilnejši motiv je človek, seveda v sozvočju z besedilom, ki ga je ilustriral. Dolenc tako upodablja najrazličnejše osebe od junakov, zgodovinskih osebnosti, vaških posebnežev, velikanov ali kakšnih drugih likov, ki zaradi svojih posebnosti, včasih tudi prismuknjenosti odstopajo od povprečja. „Izrazito nesorazmerje glav, rok, pasu in nog ter zelo natančno izrisane obrazne poteze, s katerimi poudarja značajske lastnosti posameznih figur, so njihova splošna značilnost,“ je k ilustracijam zapisala kustosinja Tržiškega muzeja, umetnostna zgodovinarska Janita Košir. Da si jih avtor drzne upodabljati z rahlim pretiravanjem in duhovito karakterizacijo, ki s pravo mero humorja gledalca in bralce prisrčno zabavajo. Te značilnosti najdemo tudi v avtorjevem vedrem značaju. Zdi se, kot da so mu njegove ilustracije pisane na kožo. Kot še dodaja Koširjeva, skuša Dolenc ob tesni povezanosti z besedilom izrisati tudi svoj notranji svet, ki se odlično kaže ne le v likovnem izrazu, temveč tudi v drugih oblikah umetnosti. Poeziji in glasbi.

Kot je ob odprtju razstave dejal župan Borut Sajovic, na vprašanje, kako kaj, Veno vedno odgovori, da je na položaju. To je Veno, kakršnega poznajo tudi Tržičani, ki so v velikem številu tokrat prišli na odprtje njegove razstave in so na spodbudo Melite Osojnik, ki je pripravila glasbeno animacijsko predstavo za otroke, tudi sami zapeli. V času razstave, ta bo na ogled do konca oktobra, bodo v Knjižnici Toneta Pretnarja pripravili tudi pravljične urice.