Slikarka med svojimi deli v zadnjem delu galerije v Kosovi graščini / Foto: Igor Kavčič

Potovanje v prostoru in času

V Kosovi graščini se s slikami, ki jih je ustvarila v obdobju zadnjih petih let, predstavlja magistrica umetnosti, slikarka Klementina Golija. Dva opazna cikla je združila v enega in nas popeljala Skozi prostor in čas.

Jesenice – Galerija Kosova graščina ima ta čas poleg dveh večjih razstavnih prostorov vedno na voljo tudi – lahko bi ji rekli – zadnjo sobico. Ta deluje nekako intimno, kar največkrat prepoznavajo tudi umetniki razstavljavci, saj tja postavijo delo ali več njih, ki v moči svoje izpovednosti nekako stoji samo zase. Tudi v eno sliko združeni diptih Klementine Golije z naslovom Letter on the Blind to Those Who See (Pismo o slepih tistim, ki vidijo). „Gre za citat iz besedila filozofa Denisa Diderota. Pismo je edinstveno, ker se, namesto da bi sledilo vprašanju, kaj se zgodi, ko nekdo, ki je slep od rojstva, spregleda, izkaže, da med slepe v resnici sodi večina tistih, ki vidijo. Večina tistih, ki imajo oči, namreč ne vidi,“ je, lahko bi rekli, precej aktualna, zagotovo pa v prostoru in času, v katerem živimo, razmišljujoča slikarka. Kompozicija v ospredju slike – imamo občutek, kot da gre za nekakšno gugalnico – nas spodbuja k iskanju ravnovesja. Ga bomo našli?

Aktualna postavitev v Kosovi graščini je del sklopa treh razstav. Prva je bila v začetku leta v prenovljeni Galeriji Velenje, v nekoliko manjšem obsegu je razstava, o kateri pišemo, decembra pa se dela selijo še na Lendavski grad v tamkajšnjo galerijo, ki bo po obsegu največja. Vse tri galerije so pripravile tudi skupni katalog k razstavi z besediloma kustosov Milene Koren Božiček iz Velenja in Aljaža Pogačnika iz Gornjesavskega muzeja.

Slika z razmislekom

Golijeva pod naslovom Skozi prostor in čas na razstavi združuje dva cikla, ki sta nastajala v zadnjih petih letih – Vmesni prostor in Potovanje skozi čas. „V delih iz prvega cikla uporabljam horizontalno delitev slikovnega polja, ki je razdeljeno v več slikovnih ravni. Spodnji del simbolizira zemeljski prostor in je običajno naslikan bolj pastozno, v zemeljskih tonih, včasih tudi rdeči barvi. Vmesni prostor je prostor aktualizacije, nekakšen medprostor, prostor prehoda. Osrednje mesto tu zavzemajo likovni simboli ali znaki. Ti poudarjajo različna psihološka in fizična stanja. Tu je še zgornji del slike, ki je prostor transcendence, lahko bi rekla, da gre za duhovni prostor. Ta običajno vsebuje geometrijsko risbo, ki je kontrapunkt črni ekspresivni risbi na sredini, ki je vselej podzavestna, spontana, nasprotno pa je geometrijska risba skrbno načrtovana. Gre za simbiozo in hkrati ločevanje med racionalnim in emocionalnim,“ o svojih delih razmišlja avtorica. Pri delih iz cikla Potovanje skozi čas je slikovno polje deljeno po vertikali. Slikarka govori o časovnem traku, ki z leve na desno prehaja iz preteklosti v prihodnost. Tudi tu je osrednji motiv v središču, ob straneh zasledimo kroge ali kakšen drug element, lahko zgolj reliefno zaplato. Vsak del nosi svoje sporočilo. „Združujem prostor in čas, ki sta med sabo neločljivo povezana,“ pojasnjuje Klementina Golija, ki v svoja dela pogosto vtke filozofsko podstat. Ne slika naključno, vse je premišljeno načrtovano, bi lahko rekli. Mogoče je najbolj sproščena črna risba na sredini – krog, trikotnik pravokotnik, simbol gore s tremi vrhovi … Običajno gre za mešano tehniko, rada uporablja kolaž, pri čemer uporablja klobučevinast papir, ki ga sama poslikava, na slike nanaša izrezke iz revij in fotografije, ki jih enkrat preslika, spet drugič pusti take, kot so. V lesenih ali kamnitih strukturah, vodnih površinah od daleč vidimo neznane pokrajine, ko stopimo blizu, spoznamo les, kamen, kovino, vodo.

„Klementina Golija je občutljiva umetnica, ki jo pri delu vodijo načela, segajoča v vsa območja človekovega bivanja in ravnanja. Osebno srečanje z njo v intimnosti njenega ateljeja nam daje svojevrsten občutek svetosti prostora, ki ga podkrepi množica razprostrtih del, ki izražajo odsev avtoričinega prodiranja v globine strukture materije in iskanje vizualizacije ustvarjalkine duše,“ slikarko v uvodu besedila v katalogu prepoznava kustos Aljaž Pogačnik.

Naj dodam, da Klementina Golija ta čas razstavlja tudi na gradu Gloggnitz blizu Dunaja. Gre za skupinsko razstavo šestih avstrijskih umetnikov in petih slovenskih avtorjev, ki jih je izbrala Olga Butinar Čeh. Golijeva se predstavlja s sedmimi deli, od gorenjskih avtorjev pa na razstavi sodeluje še Črtomir Frelih.

Razstava v Kosovi graščini bo na ogled do 2. novembra.