Nasilja v šolah precej več kot prijav

Ob začetku novega šolskega leta je tudi slovenska policija opozorila, da je za mnoge učence vrnitev v šolske klopi stresna tudi zaradi strahu pred nesprejemanjem s strani sošolcev ali pred različnimi oblikami nasilja.

Kranj – V Sloveniji je bilo v šoli ali njeni okolici vsaj enkrat ustrahovanih ali vpletenih v pretep 44 odstotkov učencev, starih od trinajst do petnajst let, ugotavlja Unicef v najnovejšem mednarodnem poročilu o medvrstniškem nasilju v šolah. »Učenci so vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim, kot so pretepanja, ustrahovanje med vrstniki in na spletu, telesno kaznovanje, spolno nadlegovanje, nasilje z orožjem in pritiski, da se pridružijo tolpam. Kratkoročno ima to uničujoč vpliv na njihovo učenje, dolgoročno pa lahko vodi v depresije, tesnobe in celo samomore. Nasilje je lekcija, ki je ne bi smel izkusiti noben otrok, saj za vedno zaznamuje njegovo življenje,« je ob objavi poročila poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta H. Fore.

Ob začetku novega šolskega leta je tudi slovenska policija opozorila, da je za mnoge učence vrnitev v šolske klopi stresna tudi zaradi strahu pred nesprejemanjem s strani sošolcev ali pred različnimi oblikami nasilja. »Strah pred nasiljem je še posebej velik, če so bili medvrstniškemu nasilju v preteklosti že izpostavljeni,« podarjajo na generalni policijski upravi.

Nasilje med vrstniki je lahko psihično, fizično ali kombinacija obojega. Nasilje lahko nad žrtvijo izvaja en posameznik ali pa cela skupina. Medvrstniško nasilje ni omejeno na določen kraj, pojavi se lahko povsod. Razlogi in vzroki za nastanek nasilja so pogosto netoleranca do drugačnosti, koristoljubje in želja po lastni uveljavitvi, ugotavljajo policisti. Kot kažejo nekatere raziskave, med petnajst in dvajset odstotkov petnajstletnikov poroča, da vsaj eno od oblik psihičnega ali fizičnega nasilja doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta bolj kot fantje poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju ostalih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje.

Žal pa si žrtve pogosto ne upajo prijaviti dejanja. Policija sicer letno obravnava približno sto primerov (predvsem) fizičnega nasilja, storjenega iz koristoljubja, zaveda pa se, da je neprijavljenih primerov veliko več. »Zato želimo spodbuditi otroke in mladostnike, da se o nasilju zaupajo svojim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, trenerjem, prijateljem ali kateri koli drugi osebi, ki jim lahko pomaga. Starše, učitelje, vzgojitelje in druge, ki jim je zaupano varstvo otroka in mladostnika, pa pozivamo, naj bodo pozorni na prve znake in naj otroku oz. mladostniku prisluhnejo, nasilje pa prijavijo policiji oz. drugim pristojnim institucijam,« pravi dr. Simon Slokan iz Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi.