Tone Strlič iz Žiganje vasi je pokazal, kako se naredi čevelj.

Na Šuštarski v Tržiču

»Letošnja Šuštarska nedelja zagotovo pomeni premik od kitajskega k tržiškemu, od svetovljanstva k dediščini,« je tržiško prireditev na angelsko nedeljo povzel tržiški župan Borut Sajovic.

Tržič – Prireditev Šuštarska nedelja se je začela že v četrtek z odprtjem razstave v Galeriji Atrij pod naslovom S peto tolkel bom ob tla in podnaslovom Obutvena kultura na Slovenskem v interpretacijah folklornih skupin. Nadaljevala se je v petek in soboto z izdelovanjem murala, to je stenske poslikave, posvečene tržiški industrijski dediščini, na stavbi nekdanje tkalnice Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. V Galeriji Paviljon so prav tako že v petek na ogled postavili razstavo Izdelki tržiških obrtnikov, ti in še drugi večinoma slovenski izdelki pa so bili naprodaj na stojnicah na nedeljskem sejmu po Tržiču. Obiskovalci so prišli od vsepovsod; z bližnjih Podbrezij družina Hajdinjak, ki na prireditev pride vsako leto, do treh avtobusov članov Društva upokojencev Velka z Zgornje Velke iz okolice Maribora. Njihov član Franc Rajšp je prvič obiskal šuštarski praznik, s ponudbo pa je bil zadovoljen.

»Letošnja Šuštarska nedelja zagotovo pomeni premik od kitajskega k tržiškemu, od svetovljanstva k dediščini. To je največja dodana vrednost prireditve,« je povzel Borut Sajovic, župan Občine Tržič, ki je bila letos glavna organizatorka dogodka. Čevlji, copati, usnjeni pasovi in torbice, suha roba, lesene didaktične igrače, oblačila, lončevina, suhomesni izdelki, boljši sejem tudi s knjigami vseh vrst ..., to je ponudil sprehod med več kot sto stojnicami. Dediščino so na ogled postavili tudi z razstavo na mostu pod naslovom Zlata doba tržiške industrije, oživili so 'frejšprehungo', zapeli šuštarske pesmi, pripovedovali zgodbe iz čevljarske tradicije ... »Čevljarji so imeli radi jedi, ki so danes redko na naših mizah ali pa jih sploh ni več. Za šuštarsko specialiteto so veljale šoje, ki so jih lovili na limance in jih skuhali kot obaro, priljubljeni so bili pljučni štruklji, na juhi zakuhani drobnjakovi rezanci in še marsikaj drugega. Za nedelje in praznike so radi rekli, da je na mizi 'župa, prata, sovata, pa tenstan krompir'. S Šuštarsko nedeljo se je uveljavil 'šuštarsk kosiv', ki so ga ponujali v dobrih tržiških gostilnah,« je tradicijo opisala direktorica tržiške občinske uprave dr. Metka Knific Zaletelj. Ja, po 'kosivu' je zadišalo tudi v nedeljo.

Za bogat program za odrasle in otroke, ki poudarja pomen čevljarske tradicije, je poskrbel Tržiški muzej, z nastopi so ga popestrila tržiška in druga kulturna društva. Predstavili so se tudi današnji rokodelci. Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme je prikazalo polstenje, Andreja Stržinar Poklukar iz Podnarta, ki se ukvarja z oblačilno dediščino, je prikazala izdelovanje rut za narodno nošo. Iz Tržiča so obiskovalci lahko odnesli tudi kak spominek, KUD Ampus je koval kovance, na eni strani z motivom Hudega gradu (Gutenberškega), na drugi z motivom tržiškega zmaja ...