Ljubljančan Darej Gorjup, ki je vse očitke glede izsiljevanja, goljufije in neupravičene prodaje tablet zanikal, se bo na sodbo kranjskega okrožnega sodišča pritožil. / Foto: Gorazd Kavčič

Izsiljevalcu šest let zapora

Kranjsko sodišče je Ljubljančana Dareja Gorjupa obsodilo na enotno kazen šest let zapora, ker je v letih od 2014 do 2017 od uspešnega škofjeloškega podjetnika Boruta Ažmana z goljufijo in izsiljevanjem pridobil okoli 600 tisoč evrov.

Kranj – Ljubljančan Darej Gorjup je bil včeraj na kranjskem okrožnem sodišču zaradi goljufije in izsiljevanja škofjeloškega podjetnika Boruta Ažmana, solastnika podjetja Difa, za približno 600 tisoč evrov v treh letih ter preprodaje zdravil na recept ali drugih sredstev za zdravljenje, ki so škodljiva za zdravje, obsojen na enotno kazen šest let zapora. Vanjo je všteta tudi preklicana pogojna kazen trinajstih mesecev zapora, ki mu jo je ljubljansko okrajno sodišče junija 2014 izreklo zaradi preslepitve kupcev in neupravičene uporabe tuje oznake ali modela. Soobtoženi Goran Glamočanin iz Ljubljane, ki je po ugotovitvah sodišča Gorjupu poskušal pomagati pri izsiljevanju, pa je bil pogojno obsojen na leto dni zapora s preizkusno dobo treh let. Sodni senat je obema obtoženima naložil tudi plačilo sodnih stroškov (glavnino Gorjupu), večinoma je ugodil tudi premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, kateremu mu mora Gorjup, ki so mu zaradi ponovitvene nevarnosti tudi podaljšali pripor, vrniti več kot pol milijona evrov.

»Sodni senat ni imel lahkega dela; glede na opis kaznivega dejanja gre za zanimivo in na trenutke neverjetno zgodbo, zato je zelo skrbno pretehtal vse dokazno gradivo,« je po izreku sodbe pojasnila predsednica sodnega senata Milena Turuk. Po njenih besedah je v tej zadevi bistveno, da je oškodovani podjetnik ves čas izpovedoval enako, njegove izpovedbe pa so bile potrjene tudi z dokaznim gradivom, med drugim tudi z vsebino prisluhov telefonskih pogovorov med njim in prvoobtoženim Gorjupom. »Zagovor prvoobtoženega, da je bila večina prejetega denarja plačilo spolnih uslug, senata ni prepričala. Za to je več razlogov: Gorjup na primer v eni sapi govori, da sta bila ljubimca in sta se imela rada, po drugi strani pa je izpovedoval, da je bilo med njima takšno nezaupanje, da je pri oškodovancu čakal na denar do jutra, ko se je odprla banka,« je še pojasnila in poudarila, da so bili po oceni senata zakonski znaki kaznivega dejanja prepričljivo opisani in dokazani.

Tudi glede vloge soobtoženega Gorana Glamočanina je sodni senat prepričan, da je Gorjupu v enem primeru pomagal in zavestno sodeloval pri grožnjah, vendar je dejanje ostalo pri poskusu, ker tedaj Gorjup od podjetnika ni prejel zahtevanega plačila. Za izrek stranske denarne kazni, kot je predlagalo tožilstvo, se senat ni odločil, ker se je Glamočanin le enkrat aktivno pojavil v izsiljevalski zgodbi, je dodala sodnica Turukova.

Kranjsko tožilstvo je Gorjupu očitalo, da je med oktobrom 2014 in septembrom 2017 škofjeloškega podjetnika ogoljufal, ker mu naj bi obljubljal, da mu bo priskrbel 120 škatel viagre, a se je ves čas nekaj zapletalo, obtoženi pa naj bi od podjetnika zahteval vedno nove zneske. Z goljufijo naj bi tako Gorjup od svoje žrtve protipravno pridobil okoli 460 tisoč evrov, z izsiljevanjem pa še 114 tisoč evrov. Pri tem mu je natvezil tudi različne zgodbe – od pokvarjenega in nasilnega kriminalista, ki da bo Ažmana pretepel in spravil v zapor, če mu ne bo plačal, do tega, da ga bodo ugrabili in ubili. Gorjup je bil zelo prepričljiv, saj mu je podjetnik verjel in mu zato v strahu pred domnevnim zaporom in za svoje življenje nenehno izročal zahtevani denar. Tožilstvo je Ljubljančana tudi obtožilo proizvodnje in prometa z zdravili ali drugih sredstev za zdravljenje, ki so zdravju škodljiva, ker je nezakonito prodajal velike količine viagre in njej podobnih tablet. V Gorjupovi izsiljevalski igri naj bi poleg Glamočanina sodelovala tudi Marko Bitenc iz Ljubljane in Leonard Podgornik iz Lukovice, ki sta krivdo priznala že na predobravnavnem naroku in sta bila prav tako obsojena na pogojni zaporni kazni. Tožilstvo večjo vlogo pri izsiljevanju pripisuje tudi Vladimirju Marinkoviću, ki pa je za naše organe pregona nedosegljiv, ker naj bi bil priprt v tujini.

Gorjup se je šele na sodišču začel zagovarjati, da je takšno vsoto od podjetnika prejel kot plačilo za spolne usluge, del pa kot darilo za nakup stanovanja. Oškodovani Borut Ažman, zgrožen nad takšnim zagovorom, je njegove navedbe na sodišču odločno zanikal. Glamočanin pa je zatrjeval, da je za Gorjupa zgolj izvajal varovanje in da mu je prijateljsko želel pomagati, da se reši odvisnosti od drog.