Pesnica Athena Farrokhzad, rojena 1983 v Teheranu, živi v Stockholmu in ta čas izziva vso Evropo s (pre)drznim nagovorom. / Foto: Versopolis

Odprto pismo Evropi

V našem oziranju po svetu to pot omenimo pismo, ki ga je napisala v Teheranu rojena iransko-švedska pesnica in dramatičarka Athena Farrokhzad. Živi v Stockholmu, a je hudo kritična do Evrope, ki ji je ponudila nov dom …

Afrika kolonizira Evropo

Pesnica Athena je svoje pismo prebrala tudi na odprtju mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, 22. avgusta 2018. Tu preberimo le tri odstavke. »Evropa, triinšestdeset let pred Lampeduso je Césaire napisal, da te ni mogoče ubraniti. Koliko mrtvih v Sredozemskem morju ta teden? Vsak begunec, ki pritiska na tvoje meje, je vojna napoved. Vsi nesrečniki te Zemlje hočejo blaginjo, ki so jo ustvarili. Evropa, kdaj boš izvedla brexit od same sebe? Ti si prepoved nošenja burk v Franciji, prepoved minaretov v Švici, zakon o zasegu vrednih predmetov na Danskem. Ti si italijanski notranji minister, ki citira Mussolinija. Ti si prosilec za azil na verigi na Madžarskem. Najhujša od vseh je kljub vsemu Danska. Danska so odprta vrata, ki so jih premalo zbrcali. Nekega dne bom Dansko zaprla v sobo z grenlandskimi prestradanimi polarnimi medvedi. Nekega dne bom iz danskih garaž ukradla avtomobile. Nekega dne bom iz Larsa Lokkeja Rasmussena naredila načrt za geto. Nekega dne bom zahtevala maščevanje za vse požgane centre za begunce. Nekega dne boš ti prosjačila Rome za odpuščanje. Nekega dne bodo čuvaji sinagog presežni. Nekega dne bo Dublin samo ime enega tvojih glavnih mest … / Evropa, kljub vsemu sta bila Rilke in Shelley resnično velika pesnika. Sacré-Cour ima osupljiv razgled in zelena barva Transilvanije neresničen odtenek. Kljub vsemu me zagrabi otožnost, ko se Donava zasvetlika. Kljub vsemu me skrbi, da bo Severno morje premagalo Rotterdam. Kljub vsemu sem poguglala ''fun facts about Albania''. Kljub vsemu se počutim bližje streljanju v Sarajevu kot svoji lastni zgodovini. Kljub vsemu obstaja kraj v Sloveniji, ki se imenuje Jeruzalem. Tam so se križarji ustavili, ko niso zmogli cele poti. Evropa, la mission civilisatrice ne moremo ločiti od krščanstva, krščanstva od fevdalizma, fevdalizma od industrializma, industrializma od kapitalizma, kapitalizma od barbarstva. Razumem, zakaj je razsvetljenstvu sledila romantika. Razumem, zakaj je bila Marie Antoaneta naveličana kruha. Razumem, zakaj je Michelangelo sprejel delo v Sikstinski. Ves čas zamenjujem Versailles z Vichyjem in Weimar z Waterloojem. Razumem, zakaj je v Verlainovem srcu deževalo. / Evropa, nekega dne se zgodi Lagoška konferenca in Afrika na novo zariše tvoje meje. Nigerija dobi Baltske države razen Litve, ki gre Angoli. Alžirija hoče Poljsko razen Varšave. Kamerun vzame vse med Normandijo in Gibraltarjem. Demokratična republika Kongo in Republika Kongo se dogovorita o ostalem. V Evropi postanejo uradni jeziki lingalščina, kikongo in svahili. Nordijskih držav noče nihče, vsi gozdovi so pogoreli. Prebivalce ujamejo in jih kot sužnje prodajo v göteborškem pristanišču. Kljub temu da je pot kratka, jih mnogo umre na morju. Tisti, ki preživijo, se razpršijo po celini, največ po Južnem Sudanu in Eritreji. V kratkem času jih polovica umre zaradi domorodnih bolezni. A otroci lahko delajo in petindvajset nordijskih generacij odrašča v suženjstvu. Nihče noče Anglije, a Bocvana se žrtvuje. Po referendumu pripadeta Škotska in Wales Somaliji. Edina svobodna evropska država je združena Irska …« / Skratka: pesnica je prepričana, da blaginja Evrope temelji tudi na stoletnem izkoriščanju nekdanjih kolonij, ki bodo, če ne bo šlo drugače, v bližnji prihodnosti same kolonizirale Evropo … Se vam ne zdi, da se prav to že dogaja, za zdaj kot uvertura, v nadaljevanju pa … (Spletni vir)

Praška pomlad 1968

Minilo je petdeset let od 21. avgusta 1968, ko so sovjetske čete zasedle Češkoslovaško in tako grobo prekinile takratno demokratizacijo te države, znano pod imenom praška pomlad. To dejanje je imelo trajne nasledke tudi izven ČSSR. Streznilo je mnoge zahodne levičarje, ki so dotlej brezpogojno podpirali sovjetsko politiko, botrovalo je nastanku evrokomunizma. Praška pomlad je odmevala tudi v literaturi. Milan Kundera je postavil svoj sloviti roman Neznosna lahkost bivanja prav v tisti čas. Številka 68 je v nekdanji Češkoslovaški postala ikona. Češki hokejist Jaromir Jagr jo je nosil na dresu … Praška pomlad pravzaprav ni nikoli povsem zamrla, znova je vzbrstela leta 1989.

Nesreča ali malomarnost?

»Evropa se glede varnosti ne more več zanašati samo na ZDA. Prevzeti moramo odgovornost, zagotoviti varnost in s tem evropsko suverenost … Želim, da sprožimo temeljit premislek o svoji varnosti z vsemi evropskimi partnerji, vključno z Rusijo.« To je izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron na srečanju s francosko diplomatsko elito. Ima prav?