Skoraj štirinajst dni se je gnijoč in smrdeč material nabiral na jezu tik ob sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke.

Gasilci očistili smrdečo Savo Bohinjko

Skoraj dva tedna se je s sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke pod Radovljico po vasi Lancovo širil neznosen smrad. Travnate površine, ki jih je krajevna skupnost pred letom dni na rečnem bregu uredila za kopalce, so to poletje samevale. Na območju pred jezom se je namreč na površju Save Bohinjke nabrala debela, trda plast smrdečega materiala.

Lancovo – Obsežna plast trdno zbitega materiala, na katerem je bilo opaziti tudi plastenke, steklenice in druge odpadke, se je nabrala na Cajnhnovem jezu, na območju, kjer je Sava Bohinjka tik pred sotočjem na Lancovem zajezena z betonsko pregrado. »Z reke se po vasi širi neznosen smrad. Ne moti le domačinov, tu je tudi precej novih turističnih kapacitet in nerodno je goste vabiti v neokrnjeno naravo, če v bližini namesto naravne znamenitosti, ki jo predstavlja sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, torej začetek naše najdaljše reke, naletijo na umazanijo in smrad,« je bil konec prejšnjega tedna zgrožen Gregor Remec, predsednik sveta Krajevne skupnosti Lancovo.

Razočaran je bil, ker brežina reke, ki so jo uredili pred letom dni in kjer se je še lani poleti vsak dan trlo kopalcev, letos sameva. »Kdo bo pa hodil sem? Tudi če odmislimo smrad, se v reki, ki je očitno umazana, ne bo kopal nihče,« je zatrdil in dodal, da je Sava Dolinka tudi letos bistra in čista, tako kot je bila v preteklih letih.

»Poklicali smo inšpekcijo, pa nismo naleteli na kakšno posebno razumevanje. Pomislili smo, da bi lahko očitno onesnaženi vodi botrovala velik naval turistov na višku sezone na Bledu in relativno dolgo sušno obdobje z nevihtami, a na Bledu zatrjujejo, da njihova čistilna naprava deluje brezhibno.«

Na dogajanje so se odzvali na radovljiški občinski upravi, kjer so dogodek prijavili na center za obveščanje. »Da bi v postopku intervencije pristojni organi lahko preprečili nadaljnje onesnaženje in smrad ter odkrili povzročitelja, zoper katerega lahko v nadaljevanju ukrepa inšpektor za okolje,« so pojasnili na radovljiški občini, kjer so nato organizirali čiščenje zajezenega dela Bohinjke, na kateri se je nabral smrdeči material.

Na Občini Bled so se na domneve, ki so se pojavile v javnosti, da je za onesnaženje kriva nesnaga, ki v reko prihaja s turistično zelo obremenjenega Bleda, v petek odzvali z izjavo za javnost, v kateri zatrjujejo, da njihova čistilna naprava deluje brezhibno. »Analiza je pokazala, da v vodi ni zaznati fekalij, temveč se na jezu kopičijo odmrle alge in zaradi procesa gnitja prihaja do neprijetnih vonjav. Očitno gre po mnenju strokovnjakov za naraven pojav, ki mu botrujeta dolgotrajna suša in nizek vodostaj rek, reke niso pretočne.«

Metod Rogelj z Zavoda za varstvo narave, OE Kranj, pa ob tem opozarja, da se poleti ob nizkih vodostajih pokažejo pomanjkljivosti upravljanja vod. »Te so obremenjene z odplakami, odvzemom vode, manjšo samočistilno sposobnostjo zaradi utrjevanj in regulacij ter splošno manjšimi pretoki zaradi klimatskih sprememb. Rezultat je pričakovan, čeprav se na marsikateri reki stanje dolgoročno vendarle izboljšuje.«

Na Bledu so sicer še pojasnili, da je okoljska inšpekcija že avgusta lani in februarja letos prejela prijavo glede neurejenega javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v občini Bled, a v rednih inšpekcijskih pregledih ni ugotovila čezmerne obremenitve okolja. Čistilna naprava deluje skladno s predpisi s področja okolja, izpadov v delovanju ni, ugotavljajo. So pa še navedli, da imajo v blejski občini kanalizacijski sistem, ki je delno tudi mešanega tipa. V kanalizacijski sistem zato pritečejo tudi zaledne oziroma izvirske vode in tako prihaja občasno do preobremenitev.