Vabilu na pobiranje krompirja se je odzvalo okrog petnajst pobiralcev.

Festival pobiranja krompirja

Na Ekološki kmetiji Pr' Črnet na Verju so imeli festival pobiranja krompirja. Po dvournem trudu in pobranih med dvema in tremi tonami krompirja je sledila še kmečka malica, vsak pa je nekaj krompirja dobil tudi za domov.

Verje – »Krasno je pobirati krompir na roke, če je veliko pobiralcev,« je dejal Štefan Čebašek, gospodar Ekološke kmetije Pr' Črnet, ki je povabil na festival pobiranja krompirja, kot je poimenoval dogodek, ki je potekal na njihovih njivah na Verju.

»Ročno pobiranje krompirja je tradicionalno in ekološko nujen način. Površina 0,2 hektarja predstavlja kar zalogaj, še posebno letos, ko je krompir dobro naredil. Sledili smo smernicam ekološkega načina kmetovanja, kar pomeni, da smo kupili preverjeno ekološko seme, sledili setvenemu koledarju Marije Thun, upoštevali kolobar, krompir pobrali na pravi dan, da je energetsko močan, se dobro skladišči in je bogat z okusom ...,« je pojasnil Čebašek. Posadili so dve sorti krompirja: rdeči krompir red fantasy in domačo belo sorto kokra, združili sodobnost in tradicijo.

Vabilu na pobiranje kro­mpirja se je odzvalo okrog 15 ljudi, večinoma sovaščanov in strank. »Bilo nas je ravno prav, tako da sem z odzivom zadovoljen. Pobrali smo od dve do tri tone krompirja. Tisti, ki so prišli, so dobili kvaliteten ekološki krompir, mi imamo pa pravočasno pobranega,« je še dejal Čebašek. Pobiralci so bili dobre volje. »Hvala za čudovito in prekrasno doživetje. Zelo lepo je bilo,« sta dejala Frančiška in Franci Šmid, ki sta prišla iz Stražišča. Z Verja je bil Andrej Beribak: »Po daljšem času znova pobiram krompir. Pozdravljam takšne akcije.« Po dveh urah dela je sledila še obljubljena kmečka malica: domač kruh, domača salama, krhlova voda.

Ekološka kmetija Pr' Črnet je sicer kmetija z najdaljšo tradicijo v vasi in sega več kot tristo let v zgodovino. Ukvarjajo se z ekološkimi pridelki (krompir, fižol) in izdelki (mlevski, konopljini, meso). Na njivah pridelujejo žita: pšenica, pira, oves, ječmen, rž, kamut ter strne dosevke ajdo in proso, ki jih požanjejo z lastnim starim kombajnom. Žita vsa predelajo na domačem starodavnem mlinu na kamen v moko, zdrob in kašo. Znani so tudi po pekovskih izdelkih. Za vse to večinoma skrbita gospodar Štefan in njegova hčerka Lea. »Ker imamo sami celotno linijo od semena do pridelka in izdelka, lahko jamčimo za kvaliteto,« poudari Čebašek, ki si v lokalnem okolju tudi kot občinski svetnik zelo prizadeva, da bi čim več lokalne hrane prišlo tudi na jedilnike v javnih zavodih.

Sicer pa na Ekološki kmetiji Pr' Črnet obdelujejo dvajset hektarjev površin, od tega je šest hektarjev travnikov, drugo so njive.