V planinskem raju Kokrskega sedla

Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki leži med Kalško goro in Grintovcem, je pomembno gorsko zatočišče v Kamniško-Savinjskih Alpah in zbirališče ljubiteljev gora.

Kamniška Bistrica – Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki jo upravlja Planinsko društvo Kamnik, leži na 1793 metrih nadmorske višine in ponuja odlično izhodišče predvsem za obisk Grintovca, Kalške gore in Kalškega grebena ter drugih najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Prvotno kočo so na Kokrškem sedlu zgradili že leta 1897, po drugi svetovni vojni, ko je prešla v upravljanje kamniškega planinskega društva, pa so jo povečali in jo vse do danes že večkrat obnovili.

Zaradi dežja manj obiska

Koča ima po podatkih Planinske zveze Slovenije 111 ležišč v sobah ter deset skupnih ležišč, zimska soba pa nudi zavetje planincem s še dodatnimi dvanajstimi ležišči. Kamniško planinsko društvo je v zadnjih letih kočo v veliki meri obnovilo, kar še zlasti veseli Tomaža Bolcarja, ki je že sedmo sezono oskrbnik na Kokrskem sedlu. Predvsem je vesel nove kuhinje, v kateri nastajajo tradicionalne jedi na žlico, kot sta jota in ričet – pa tudi hišna specialiteta kokrski lonec. »Gre za osvežilno in hkrati krepčilno jed na žlico, ki vsebuje veliko različne zelenjave ter tri vrste mesa in je narejena po avtorskem receptu,« pojasnjuje Bolcar, ki skupaj z ekipo pomočnikov ob koncih tedna v poletni sezoni v času malice postreže tudi od tristo do štiristo jedi na dan. Letošnje precej deževno poletje pa vpliva tudi na obisk gora. »Obisk je vremenu primeren, tudi prenočitev je manj kot ponavadi. Rezervacij smo imeli v juliju sicer precej, a jih zaradi slabe vremenske napovedi mnogi odpovejo dan ali dva pred prihodom,« pravi Tomaž Bolcar, ki sicer poleg domačih planincev v letošnji sezoni opaža tudi veliko Madžarov, obiskovalcev iz držav nekdanje Jugoslavije ter vzhodnoevropskih držav ter severa Evrope. »Tujci večkrat pridejo tudi v nekoliko slabšem vremenu, saj imajo navadno dopust vnaprej splaniran in niso tako fleksibilni,« dodaja.

Eden od dolgoletnih obiskovalcev Kokrskega sedla je tudi Zdravko Bodlaj, podpredsednik Planinskega društva Kamnik in načelnik odseka za poti. »Poleg koče na Kamniškem sedlu je Cojzova koča eno glavnih zbirališč planincev na tem območju. Vedno je predstavljala zbirališče družb planincev. Spomnim se, da smo pred leti obe koči odpirali z enotedensko razliko, tako da sta bili obe čim bolj polni. To je bil poseben praznik, poln spominov in anekdot. Številni s te generacije, ki je zaradi starosti nekoliko razpadla, gore obiskujemo še danes, prihajajo pa tudi mlajše generacije,« pravi Bodlaj, ki kot vodja odseka za poti skupaj z ostalimi člani PD Kamnik skrbi za 120 kilometrov poti, od katerih jih je večina v visokogorju.

Tudi planinci skrbijo za čisto naravo

Kljub povečanemu obisku kamniških gora pa ima Bodlaj o obiskovalcih dobro mnenje. »Ozaveščenost med planinci je danes precejšnja in večinoma dobro skrbijo za čisto naravo. Med ocenami od ena do deset bi njihovo ravnanje ocenil z devetico. Le redko se zgodi, da najdemo kakšne smeti ob poteh,« pravi Bodlaj.

Ozaveščenost pa je večja tudi pri nabiranju gorskega cvetja. Območje Kokrskega sedla je namreč znano po rasti številnih zelišč in rastlinja, med katerimi še posebej izstopa endemit zoisova zvončica, poimenovana po botaniku Karlu Zoisu, bratu naravoslovca in mecena Žige. Po obeh bratih se koča še danes imenuje Cojzova koča. »Včasih je nabiranje rož terjalo tudi kakšen krvni davek, danes je drugače. Tudi člani društva pa opozarjamo planince, da zaščitenega cvetja ni dovoljeno trgati.«

Ob vsej skrbi planinskega društva, dobri ponudbi v koči in spoštljivem odnosu planincev do gora se torej ni treba bati, da Kokrsko sedlo in z njim Cojzova koča tudi v prihodnje ne bi ostajala ena najlepših točk kamniških gora. »Kolikor časa mi bo le zdravje to dopuščalo, bom zahajal na Kokrsko sedlo, saj me nanj vežejo sami lepi spomini,« je prepričan tudi Zdravko Bodlaj.