Ovce so nekoč strigli z ročnimi škarjami, danes uporabljajo Bowenovo metodo. / Foto: Tina Dokl

Bog daj gosto trav'co rast', sv. Neža pa naj nam pomaga jarce past'

Pred šestdesetimi leti, ko so na Jezerskem prvič organizirali etnografsko prireditev Ovčarski bal, je bilo planšarstvo v njihovi dolini v zadnjih zdihljajih, kmalu je docela zamrlo, zato se domačinom Jezerskega zdi zelo pomembno, da njihovo tradicijo ohranjajo na prazniku v čast pastirjem in ovcam.

Jezersko – Planšarji so nekdaj odšli v planino okoli sv. Petra. Običaj je bil, da je gospodinja pred odhodom na planino ovčjo čredo poškropila z blagoslovljeno vodo, pastir črede pa je dejal: »Bog nam daj gosto trav'co rast', sveta Neža pa naj nam pomaga jarce past'.« Ovce se še danes pasejo na jezerskih pašnikih, a jih nič več ne čuvajo pastirji, ki bi planinam vdihnili planšarski pečat.

Vodja prireditve Aleš Petek pojasni, da se je Ovčarski bal razvil iz zabave, ki so jo pripravili planšarjem ob njihovi vrnitvi v dolino. »Na Jezerskem so se nekoč preživljali z rejo ovc, to je bila osrednja dejavnost. Vsak kmet je imel od dvesto do tristo ovc in svojo planino, na kateri jih je pasel pastir. Ko je ta po treh mesecih ovce prignal v dolino, so ga bili vsi tako veseli, zato so pripravili veselico,« pojasni Aleš in doda: »Za nas je Ovčji bal praznik, za katerega živimo in o katerem govorimo tri mesece prej in mesec dni kasneje, letos pa je še posebno svečan, ker je jubilejni, šestdeseti.«

Danes je na Jezerskem ovčereje mnogo manj kot nekoč, je pa še vedno približno 15 rejcev ovc. Eden izmed njih je tudi pastir in predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme Janez Smrtnik, ki se ovcam posveča že od mladih nog. Pod njegovim vodstvom so tudi tokrat prignali trideset ovc s planine in prikazali striženje in predelavo volne na stari način. Janez pojasni, da je jezersko-solčavska ovca bistvena za pridelavo mesa in volne. »Naša pasma je ena izmed štirih slovenskih avtohtonih pasem in je pri nas najbolj razširjena. Na pogled je zelo markantna in lepa, predvsem pa koristna. Želimo jo ohraniti in prenesti naslednjim rodovom, ker vendarle obstaja že več kot sto let.« Člani KUD Jezersko so uprizorili tudi razgovor med gospodarjem kmetije in pastirjem, ki je čez poletje skrbel za njegovo čredo. Besedilo igre je spisal pokojni Venci Krč in je vse do danes ostalo nespremenjeno.

Obiskovalci so na Ovčarskem balu lahko okusili tudi tradicionalno planšarsko jed masovnek. Njegovo pripravo predstavi kuhar Robi Kaštrun. »Skuhamo polovico kisle in polovico sladke smetane; ko ta zavre, dodamo ajdovo moko, vse skupaj se kuha, dokler ne odstopi od posode in spusti maščobe. Masovnek je zelo kalorična hrana slanega okusa, za ljudi zanimiva, ker je zelo redka.«

Predstavnik Turističnega društva Jezersko Marko Meško pravi, da je bil ob jubilejni prireditvi tudi rekorden obisk. Med obiskovalci smo srečali tudi zakonca Cirila in Nado Tratnjek iz Ljutomera; gospa nam je zaupala: »Na Ovčarskem balu sem bila nazadnje pred štiridesetimi leti, ko sem še delala v hotelu Kazina. Z veseljem sem ponovno prišla na Jezersko, ogledala sem si, kaj danes ponujajo, opazila sem, da se je marsikaj spremenilo, a rdeča nit – ovce in pastirji – ostaja.« Letos prvič pa je Ovčarski bal obiskala tudi Clara Sečnik iz Kanade, ki je na Jezerskem tokrat že četrtič. »Tu obiščem prijateljico Evelin Smrtnik, ki se je rodila v Kanadi, nato pa preselila v Slovenijo. Zelo zanimivo je, kako domačini doživeto predstavijo svojo kulturo in tradicijo, zlasti pa cenim njihove lično izdelane ročne izdelke.«

Šestdeseti Ovčarski bal, ki ga tradicionalno organizirajo drugo nedeljo v avgustu, je odprl harmonikar Gašper Tičar, nastopili so ansambel Jutro, trio Horuk, Dekleta Smrtnik iz sosednje Koroške, domači folkloristi, vrhunec dneva pa so bili Modrijani, ki so privabili množico obiskovalcev in jih zabavali pozno v noč.