Turizem cveti, delavci pa izgorevajo
Zaposleni v panogi turizma in gostinstva so prvič ostali brez kolektivne pogodbe. Reprezentativni sindikat je opozoril, da natakarji, kuharice, sobarice, vratarji ... za mizerne plače in pod slabimi pogoji delajo za ugled svojih podjetij, države in slovenskega turizma, ki pa kuje dobiček.
Zoran Babić je kot kuhar zaposlen v hotelu Kompas v Kranjski Gori, je tudi predsednik sindikata Hit Alpinea. Ima 34 let delovne dobe, trenutno opravlja delo pomočnika vodje kuhinje in ima bruto plačo 1180 evrov, sicer je osnovna bruto plača kuharja pri njih 832 evrov, kar pomeni 580 evrov neto (brez dodatkov). »Delovni čas je naporen, delamo tako rekoč vsak dan – petke, sobote, nedelje, praznike ..., dopuste v glavnem koristimo ali prenesemo v drugo leto, ker je obseg dela velik. V glavnem – noro je, ni kadra, nihče noče več delati za tako plačo, na splošno tako mislim.«
Ljubljana, Kranjska Gora – V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (GIT) so na petkovi novinarski konferenci opozorili, da so v panogi že tri mesece brez kolektivne pogodbe, kar se je zgodilo prvič po 25 letih, ker pogajanja z delodajalskima organizacijama, Turistično-gostinsko zbornico in Združenjem delodajalcev Slovenije – Sekcijo za gostinstvo in turizem, niso uspela. Zatikalo se je vseskozi, kot je pojasnila generalna sekretarka sindikata GIT Karmen Leban, zataknilo pa pri višini dodatka na presežne ure, ki jih natakarji, kuharji, sobarice ... ne morejo izkoristiti v obliki prostega časa v času referenčnega obdobja. Samo v prvi polovici letošnjega leta se je nabralo že več kot petsto tisoč presežnih ur, saj je ljudi, ki bi delali v teh poklicih, bistveno premalo. Lebanova je povedala, da je sindikat med pogajanji pristal tudi na daljše referenčno obdobje izplačevanja presežnih ur, a je v zameno zahteval vsaj dvig urne postavke za presežne ure s trideset- na 45-odstotni dodatek k osnovni urni postavki, kar v praksi pomeni okoli trideset centov na uro več: »... kar pa je bilo s strani delodajalcev zavrnjeno – kljub slabim delovnim pogojem in slabim plačam gostinskih delavcev, mobingu in spet rekordnemu turističnemu obisku.« Lebanova je poudarila, da turistična sezona uspeva le zato, ker so v ozadju ljudje, ki delajo dvanajst ur in več na dan. »Brez zakonsko določenih odmorov in počitkov delavci skrbijo za dobro počutje gostov in za Slovenijo, kot top turistično destinacijo v Evropi,« je poudarila Lebanova. K večjemu nadzoru dela na črno, oblikami atipičnih zaposlitev (sezonskega zaposlovanja je največ v hotelskih sistemih na obali, v gorskem predelu) in nadzora delovnega časa pa sindikat poziva inšpektorat za delo.
Nihče noče več delati za tako plačo
O plačah se v tokratnih pogajanjih niso pogovarjali, saj so se najnižje osnovne plače delavcem v panogi dvignile že z dogovorom iz decembra lani. Sindikat GIT pa se želi o plačah znova pogovarjati v septembru, ko bodo že znani prvi rezultati poletne turistične sezone. Povprečna plača v Sloveniji je bila maja letos 1077,77 evra neto, povprečna plača v gostinstvu pa 793,74 evrov neto – z vsemi oddelanimi nadurami vred. Zoran Babić je kot kuhar zaposlen v hotelu Kompas v Kranjski Gori, je tudi predsednik sindikata Hit Alpinea. Ima 34 let delovne dobe, trenutno opravlja delo pomočnika vodje kuhinje in ima bruto plačo 1180 evrov, sicer je osnovna bruto plača kuharja pri njih 832 evrov, kar pomeni 580 evrov neto (brez dodatkov). »Delovni čas je naporen, delamo tako rekoč vsak dan – petke, sobote, nedelje, praznike ... dopuste v glavnem koristimo ali prenesemo v drugo leto, ker je obseg dela velik. V glavnem – noro je, ni kadra, nihče noče več delati za tako plačo, na splošno tako mislim.« O delu na primer v sosednji Avstriji, kjer so plače boljše, in kot slišimo, urejeni tudi delovni pogoji, Babić sicer nikoli ni razmišljal, ker ima preveč rad Slovenijo. Dodaja pa, da so bili včasih poklici, kot so kuhar, natakar, sobarica ... pri nas cenjeni, zdaj na žalost ne več. »Skratka, delo v gostinstvu in turizmu je odgovorno, zahtevno in naporno, plačano pa slabo.« Je pa prepričan, da se da marsikaj spremeniti na boljše, vsaj za mlade, ki prihajajo.
Delodajalski organizaciji vendarle v podpis?
Iz Sindikata GIT so sporočili, da sta jim Turistično-gostinska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za gostinstvo in turizem takoj po zaključku petkove novinarske konference poslala po elektronski pošti sklepe svojih organov, da bodo pristopili k podpisu Kolektivne pogodbe gostinstva in turizma Slovenije in »Dogovora« s sindikatom. A Lebnova vse do podpisa ostaja previdna: »Že kar nekajkrat smo čakali, pa nismo dočakali.« V sindikatu želijo nadaljevati socialni dialog z obema pogajalskima partnerjema, ko naj bi se v novi kolektivni pogodbi poleg obstoječih zahtev izpogajali tudi za povečanje plač, povečanje vrednosti nedeljske ure in za to, da se vsaka presežna ura, ki ne more biti izkoriščena, izplača v vrednosti najmanj petdeset odstotkov oziroma šestdeset odstotkov po preteku 12 mesecev.
Skrajni ukrep: stavka
Če zadeve ne bodo potekale v pričakovani smeri, je mogoča tudi splošna stavka, ki je sicer v gostinski in turistični panogi v Sloveniji še ni bilo. Po navedbah sindikata bi ta lahko potekala na več načinov: kot bela stavka, ko delavci delajo zgolj nujno potrebnih štirideset ur na teden oziroma točno osem ur na dan, lahko bi za eno uro prenehali z delom, na primer v času večerje, ali pa bi javnost pozvali, naj eno vnaprej določeno uro ne hodi v gostinske lokale. »Ni interes sindikata, da bi šel na nož z delodajalci, daleč od tega. Želimo pa, da nas jemljejo kot prave socialne partnerje in da delodajalci spoštujejo ljudi, ki jih zastopamo ... So pa tudi delodajalci, ki izplačujejo vse redno ali še več, ki spoštujejo delovne pogoje in nas v prizadevanjih podpirajo, saj kršitve tudi njim predstavljajo nelojalno konkurenco,« je zaključila Karmen Leban.